Petek, 12. junij 2020

Rastlinski škodljivci

Mednarodno leto varstva rastlin me je spodbudilo, da sem vam v prejšnjem članku opisala nekaj najbolj nevarnih bolezni na rastlinah. Ker pa na rastlinah ne povzročajo škodo samo bolezni, ampak tudi škodljivci, bom nekaj škodljivcev opisala v tokratnem članku.

Številni škodljivci so k nam prišli, tako kot nekatere bolezni, z uvozom in prinašanjem rastlin iz potovanja. Nekateri škodljivci so dobro skriti očem, saj so lahko skriti v zemlji ali pa kot v primeru azijskega kozlička v paletah na katerih so se uvažali kamniti materiali in granit.

Azijski kozliček (Anophlophora glabripennis)

Azijski kozliček je karantenski škodljivec, ki povzroča veliko škodo na številnih gospodarsko pomembnih rastlinah. Izvira iz Kitajske in Koreje. V Evropi so ga prvič opazili leta 2001 v avstrijskem mestu Braunau am Inn. Čez nekaj let pa so poročali o njegovem pojavu tudi iz drugih evropskih držav: Francija, Poljska, Nemčija, Nizozemska, Italija, Češka, Danska in Belgija.

Azijski kozliček je hrošč črne barve z do okoli 20 belimi pikami. Odrasli samci merijo v dolžino do 2,5 cm, samica pa do 3,5 cm. Imajo zelo dolge tipalke. Tipalke so daljše pri samcih. Pred parjenjem se prehranjujejo z mlado skorjo, peclji in listi gostiteljskega drevesa. Po tednu ali dveh sledi oploditev. Samice odlagajo jajčeca v poletnem času. Odlagajo jih v skorjo debla ali pa v veje debeline vsaj 5 cm. Jajčeca so bele barve, podolgovate oblike in v dolžino merijo med 5 in 7 mm. Iz jajčec se po dveh tednih razvije ličinka, ki je smetanasto bela barve. Ličinke se najprej prehranjujejo tik pod skorjo, kasneje pa se zavrtajo globlje. Rove vrtajo v zgornjem delu debla in v debelejših vejah. Odrasla ličinka v dolžino meri do 5 cm. Zabubi pa se v lesu. Ko se izležejo hrošči, zapustijo gostiteljsko drevo, pri tem pa je izletna odprtina popolnoma okrogle oblike in v premeru velika od 1 cm do 1,5 cm. Hrošči letajo od junija do konca septembra. Vrh leta pa je v mesecu juliju. Živijo približno en mesec.

Znaki napada na drevesu se kažejo v manjši vitalnosti, slabšem olistanju, venenju in rumenenju listov. Napadena drevesa slabijo in se sušijo, ob močnejšem vetru postanejo tudi lomljiva in tako nevarna za okolico. Da je drevo napadeno, se lahko opazi tudi ob izmetani črvini (žagovini), ki jo izmetava ličinka ob vrtanju rovov v deblu ali vejah.

Na Kitajskem azijski kozliček napada topole, v Evropi pa so gostiteljske rastline naslednje:

Javorji (Acer negundo (javor jesenovec), A. saccharinum (srebrni javor), A. sacharum (sladkorni javor), A. platanoides (ostrolistni javor), A. pseudoplatanus (gorski javor), A. campestre (maklen)),
sadna drevesa (Malus spp. (jablane), Morus spp. (murve), Prunus spp. (koščičarji), Pyrus spp. (hruške)),
gozdna in okrasna drevesa, ter grmi (Aesculus spp. (divji kostanj), Albizia spp. (albicija), Buddleja spp. (metuljnik), Betula spp. (breza), Carpinus spp. (gaber), Cercydiphyllum spp. (cercidifil), Corylus spp. (leska), Fagus spp. (bukev), Hibiscus spp. (oslez), Platanus spp. (platana), Populus spp. (topol), Quercus rubra (rdeči hrast), Robinia spp. (robinija), Salix spp. (vrba), Sorbus spp. (jerebika), Tilia spp. (lipa), Ulmus spp. (brest)).

Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis)

Pušpanova vešča izvira iz vzhodne Azije (Kitajska, Severna in Južna Koreja, Japonska). V Evropi so jo prvič našli v Nemčiji leta 2007 kamor je bila vnesena s sadikami. V Sloveniji so jo prvič opazili v letih 2009 in 2010.

Samica leže rumena jajčeca na spodnjo stran listov. Jajčeca so v premeru velika do 1 mm in jih je težko opaziti. Iz jajčec se po nekaj dneh izležejo gosenice, ki so vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s posameznimi črnimi pikami in črno glavo. V dolžino merijo do 4 cm in s časoma postanejo rjavkaste barve. Pri žretju ustvarijo zapredke podobne pajčevini. Ko gosenica zaključi z zrelostnim žretjem, se zabubi. Buba je velika od 1,5 cm do 2 cm in je v začetku zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, kasneje postane rjave barve. Bube najdemo skrite med listi in vejicami. Iz bube se razvije vešča, ki meri čez krila 4 cm in je sprva umazano bele barve z rjavimi vrhi kril. S staranjem pa postane v celoti rjave barve. Razvojni cikel od jajčeca do vešče traja 40 dni (odvisno od temperature). Na leto ima vešča od 3 do 4 generacije ob ugodnih razmerah tudi več. Odrasle vešče se pojavljajo od meseca aprila do septembra.

Ena sama gosenica lahko na enem grmu požre do 45 listov. Na enem samem grmu pa lahko najdemo tudi do 100 gosenic. Ker so gosenice zelo požrešne, lahko grmičke požrejo v enem dnevu.

Južni brinov krasnik (Ovalisia (Palmar) festiva)

Južni brinov krasnik izvira iz južne in centralne Evrope. Našli so ga tudi na severu Afrike. Prvotno dela škodo na brinih (Juniperus communis), a so prve večje napade pri nas opazili leta 2011 in 2012 na klekih (Thuja occidentalis in Thuja occidentalis 'Smaragd'). Napadi so bili opaženi v živih mejah in tudi na posameznih rastlinah. Prvi napadi so bili zabeleženi v Ljubljani, v Posavju in Prekmurju. Prav tako pa lahko napada paciprese (Chamaecyparis lawsoniana).

Za južnega brinovega krasnika lahko najdemo tudi več strokovnih poimenovanj: Lamprodila festiva, Lampra festiva, Scintillatrix festiva, Palmar festiva, Poecilonota festiva.

Odrasli hrošč ima ovalno obliko in je velik od 6 do 12 mm. Glava je delno nameščena pod oprsjem. Oči ima še kar velike. Razpon kril je med 8 in 12 mm. Tipalke so kratke. Hrošči so metalno zelene barve z črnimi pikami. Samice odlagajo jajčeca v razpoke vej ali v pazduhe vej. Ličinke so velike od 1,5 do 2 cm in imajo glavo širšo od trupa. Ličinke vrtajo luknje v vejah in poganjkih. Po zrelostnem žretju se ličinka zabubi. Buba je velika med 8 in 12 mm ter široka 6 mm. Hrošči se razvijejo ob ugodnih temperaturah (vsaj 20°C). Odrasli hrošči izletajo od maja do septembra.

Močno napadene rastline se posušijo v celoti. V kolikor pa niso močno napadene pa imajo zaradi rjavih zaplat slab izgled in jih je potrebno odstraniti.

Brazdasti trsni rilčkar (Otiorhynchus sulcatus)

Brazdasti trsni rilčkar izvira iz Evrope, najdemo pa ga lahko tudi v severni Ameriki. Je škodljivec, ki škoduje celotni rastlini.

Hrošči so črne barve in imajo zraščena krila ter tako ne morejo leteti. Na krilih imajo značilne brazde. Velik je med 1 in 1,2 cm. Samica jajčeca odloži v zemljo. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki so bele, brazdaste, ukrivljene in imajo rjavo glavo. Velike so me 1 in 1,2 cm. Ličinke obžirajo korenine. Ličinke lahko povzročijo več škode na rastlinah kot odrasle žuželke. Po zrelostnem žretju se zabubijo. Iz bube se razvijejo žuželke, ki delajo škodo na listih. Čez dan so žuželke skrite v zemlji. Na listih se pojavijo zvečer, kjer delajo značilne poškodbe na listih.

Rastline, ki jih najraje napadajo so: javorji (Acer sp.), astre (Aster sp.), bergenija (Bergenia sp.), trdoleska (Euonymus sp.), sleči (Rhododendron sp.), trta (Vitis sp.), …

Zelo pomembno je, da vemo kje kupujemo rastline, saj določeni ponudniki rastlin veliko le-teh uvažajo. Z uvozom pa smo v Slovenijo v preteklih letih vnesli številne škodljive organizme. Tako kot sem zapisala v prejšnjem članku o boleznih na rastlinah, zelo pomembno je, da kupujemo rastline pri drevesničarjih oz. vrtnarjih, ki imajo celoten proces proizvodnje opravljen v drevesnici oz. vrtnariji ali pa lahko zagotovijo sledljivost.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: svetovni splet

Viri: