Torek, 6. november 2018

Rastline, ki prenašajo poplave

Vstopamo v del leta, ki veliko krat prinese s seboj tudi bolj slabo vreme. V mislih imam nižje temperature in padavine. Velika količina padavin (predvsem dežja) lahko pripelje tudi do tega, da reke, potoki, hudourniki, idr. prestopijo svoje bregove in se razlijejo. Ker je pojav poplav vsako leto več, je potrebno razmisliti katere rastline sploh uspevajo na takšnih območjih, kjer se vode razlivajo.

Večina rastlin uspeva na vlažnih ali suhih tleh. Poznamo pa tudi rastline, ki prenašajo mokra tla in krajša obdobja poplav. Prav tako pa so rastline, ki prenašajo daljša obdobja poplav. Rastline, ki rastejo na obrežjih potokov, rek in jezer, dobro prenašajo poplave, slabo pa sušo.

Preveč vlage v tleh pomeni tudi manj kisika za korenine. Na območjih, kjer je prisotne veliko vlage v tleh, imajo rastline bolj plitek koreninski sistem.

Tudi poplav rastline ne prenašajo dobro v vseh delih leta. Npr. rastline, ki so že v polni olistanosti, so še posebej občutljive na daljša obdobja poplav v poletnem času. Rastline najbolje prenašajo daljša obdobja poplav v zimskem in pomladanskem času.

V nadaljevanju članka bom opisala samo nekaj rastlin, ki prenašajo mokra tla ali krajše obdobje poplav ali daljše obdobje poplav. Veliko med njimi nam je že poznanih, a jim nikoli nismo posvečali večje pozornosti.

Acer negundo (ameriški javor, javor jesenovec) naravno izvira iz Severne Amerike, kjer raste ob obrežjih jezer in v mokrih gozdovih. Lahko raste kot drevo (eno deblo) ali kot večji grm (več debel). V rasti je hiter – letni prirast je do 50 cm, v mlajši dobi prirašča še več. Doseže višino do 20 m in širino do 14 m. Listi so lihopernati (sestavljeni iz petih lističev) in zelene barve. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja, ki se pojavljajo v marcu ali aprilu pred olistanjem. Po cvetenju se razvije plod, ki je obdan s krilci. Veliko semen je gluhih. Je dvodomna in vetrocvetna rastlina. Najbolje uspeva na vlažnih tleh. Dobro prenaša daljša obdobja poplav in mestno okolje. Ker je svetloljubna vrsta, ga je najbolje posaditi na odprtih in svetlih mestih.

Alnus glutinosa (črna jelša) naravno raste po skoraj vsej Evropi, zahodni Aziji, zahodni Sibiriji in severni Afriki. Njeno naravno rastišča so ob rečnih bregovih, na poplavnih ravnicah in obrečjih z visoko podtalnico. Raste kot drevo. Zaradi dobrega odganjanja iz panja, lahko raste tudi večdebelno. Letni prirast je do 40 cm. Doseže višino do 25 m, in širino do 14 m. Listi so enostavnim, narobe jajčaste oblike in temno zelene barve. Mladi listi so lepljivi. Cveti v februarju in marcu. Moški cvetovi so rumeno rjave mačice, ženski pa pokončni rdeči klasi. Iz ženskih cvetov se razvijejo nepravi storžki, ki vsebujejo sploščene krilate oreščke. Je enodomna in vetrocvetna rastlina. Najbolje uspeva na mokrih, globokih, humusnih tleh. Suhih tal ne mara. Dobro prenaša daljša obdobja poplav. Je svetloljubna rastlina, aprenaša tudi nekaj osenčenja.

Platanus x hispanica (P. x acerifolia) (javorolistna platana) je verjetno nastala kot križanec in je razširjena po vsej Evropi in velikem delu Severne Amerike. Raste kot drevo. Raste hitro – letni prirast je do 50 cm, v mlajši dobi prirašča več. Doseže višino do 40 m in širino do 25 m. Listi so dlanasto krpati (sestavljeni iz 3-5 krp) in svetlo zelene barve. Cveti v mesecu maju. Cvetovi so enospolni. Moški cvetovi so združeni v rumenkaste, viseče, okroglaste glavice. Ženski cvetovi pa so združeni v rdeče okroglaste glavice. Plodovi so drobni in z rumenim šopom dlačic obrasli enosemenski oreščki. Je enodomna in vetrocvetna vrsta. Najbolje uspeva na globokih, hranilnih in svežih tleh. Prenaša kratkotrajne poplave. Rasa ima svetla mesta, a se bo dobro obnesla tudi v delni senci.

Populus tremula (trepetlika) naravno raste po vsej Evropi, skoraj vsej Aziji in severni Afriki. Raste kot drevo. V mladih letih je letni prirast do 80 cm, kasneje (nekje po petnajstih letih) pa do 40 cm. Doseže višino do 30 m in širino do 12 m. Listi so enostavni, okrogle ali jajčaste oblike in imajo valovit rob. Listi so na zgornji strani zelene barve, spodaj pa svetlo zeleni. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo ali pa v oranžno rdečo barvo. Cveti v marcu in aprilu pred olistanjem. Cvetovi so enospolni in so združeni v mačice. Moški cvetovi so sprva sivi, kasneje rdeči, ženske mačice pa so rjave barve. Po cvetenju se razvijejo plodovi, ki so rjavkaste podolgovate glavice. Je dvodomna in vetrocvetna vrsta. Trepetlika pravzaprav ni občutljiva glede tal. Najbolje pa uspeva na tleh, kjer je visoka podtalnica. Prenaša tudi krajša poplavna obdobja. Je svetloljubna rastlina.

Salix alba (bela vrba) naravno raste po skoraj vsej Evropi, zahodni in severni Aziji. Tam jo najdemo rasti ob potokih, rekah, jezerih in mokrih gozdovih, kjer raste skupaj z topoli, jelšami in ostalimi vrbami. Je hitro rastoča – letni prirast je do 80 cm, kasneje (nekje po petnajstih letih) pa do 30 cm. Doseže višino do 30 m in širino do 20 m. Listi so enostavni, ozko suličasti in sive do temno sivo zelene barve. Cveti v aprilu hkrati z olistanjem. Cvetovi so enospolni, združeni v vitke, pecljate mačice. Po cvetenju se razvije plod, ki ga imenujemo glavica. Je dvodomna in žužkocvetna rastlina. Najbolje uspeva na rodovitnih, globokih, vlažnih tleh. Pogosto jo najdemo tudi na zamočvirjenih tleh. Med vrbami je ta vrsta vrbe tista, ki najdlje prenese daljše obdobje poplavljenosti.

Quercus robur (hrast dob) naravno raste po skoraj vsej Evropi in mali Aziji. Največkrat se ga najde rasti na poplavnih območjih. Raste kot drevo. Letna prirast je do 35 cm. Doseže višino do 40 m in širino do 25 m. Listi so pernato krpati, narobe jajčaste oblike in temno zelene barve na zgornji strani, na spodnji strani pa so svetlo zelene barve. V jeseni se obarvajo v rumeno do rjavo rumeno barvo. Cveti konec aprila in v maju. Moški cvetovi so združeni rumene mačice, ženski cvetovi so posamezni ali pa so združeni v redke klase. Po cvetenju se razvije plod – želod. Plodovi so združeni v skupinah do 5. Je enodomna in vetrocvetna vrsta. Najbolje uspeva na globokih, z minerali bogatih, humusnih tleh, kjer je visoka podtalnica in na občasno poplavljenih tleh. Na poplavljenih tleh zdrži tudi do 3 mesece. Je svetloljubna vrsta, a prenaša tud delno senco.

Viburnum opulus (brogovita) naravno raste po vsej Evropi, na Kavkazu in v zahodni Aziji. Tam jo najdemo rasti v vlažnih gozdovih, na nabrežjih rek in potokov. Raste kot grm. Doseže višino in širino do 4 m. Listi so dlanasto krpati, po robu grobo nepravilno nazobčani in svetlo zelene barve. V jeseni se obarvajo v vinsko rdečo do oranžno rdečo barvo. Cveti v maju in juniju po olistanju. Cvetovi so bele barve in združeni v pokabul. V zunanjem delu cveta so sterilni cvetovi, v sredini pa so dvospolni fertilni cvetovi. Po cvetenju se razvijejo bleščeče rdeče jagode, ki vsebujejo eno koščico. Najbolje uspeva na hranljivih, globokih in humusnih tleh. Najdemo jo na rastiščih, ki nakazuje precejšno vlažnost v tleh. Je svetloljubna rastlina, ki pa bo uspevala tudi v delni senci.

Metasequoia glyptostroboides (metasekvoja) naravno jo najdemo rasti na majhnem hribovitem območju na osrednjem Kitajskem. Je hitro rastoča – letni prirast je do 60 cm, kasneje (nekje po desetih letih) pa do 40 cm. Doseže višino do 35 m (izjemoma više) in širino do 10 m. Iglice so ploščate, svetlo zelene barve, nežne, topa ali zašiljene. Jeseni se iglice najprej obarvajo rumeno, potem rdeče in nato odpadejo. Moški cvetovi so okrogli in združeni v viseče grozde ali klase. Ženski cvetovi se razvijejo na koncu olistanih poganjkov in so zlato rumene barve. Po cvetenju se razvijejo storži, ki dozorijo v decembru v prvem letu. Storži so okrogle ali valjaste oblike. Najbolje uspeva na globokih, svežih do vlažnih, zračnih in s hranili preskrbljenih tleh. Prenaša tudi kratkotrajna obdobja s poplavami. Je svetloljubna rastlina, ki ne prenaša osenčenja, zato jo je najbolje posaditi na svetlih in odprtih mestih.

Taxodium distichum (močvirski taksodij) naravno raste na močvirnatih območjih jugovzhodnega dela ZDA ter ob srednjem in spodnjem toku Misisipija. Je hitro rastoč – letni prirast v mladosti je 80 cm, kasneje pa do 50 cm. Doseže višino do 50 m in širino 12 m. Iglice so ploščate, svetlo zelene barve, zašiljene in nežne. V jeseni se najprej obarvajo rumeno, potem v rjavo in nato odpadejo. Moški cvetovi so združeni v viseče dvojne grozde, ki se razvijejo na koncu lanskih poganjkov. Ženska socvetja so storžasta in okrogle oblike. Po cvetenju se razvijejo storži, ki dozorijo jeseni v prvem letu. Najbolje uspeva na globokih, vlažnih tleh. Ker dobro prenaša visoko podtalnico in dolgotrajnejše poplave, je pogostejši na močvirnih tleh. Je svetloljubna rastlina.

Rastline, ki sem jih naštela in opisala si lahko posadite v vrtu, če imate predele, kjer je zastajajoča vlaga. Rastlin primernih za mokra tla je še več, a sem naštela neka takšnih, ki jih srečujemo tudi v naravi.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: svetovni splet

Viri:

Fotografije: