Ogrožene rastlinske vrste v Sloveniji

Zaradi  vse bolj intenzivnega kmetovanja, krčenja nekaterih naravnih habitatov, prezgodnje košnje travnikov, klimatskih sprememb, naravnih ujm in drugih človeških dejavnikov so iz narave pričele izginjati določene rastlinske vrste. Nekatere so že izginile, druge še najdemo v okrnjenem številu. Tako sem  se odločila, da vam predstavim le nekaj rastlin, ki so nam znane, a počasi izginjajo iz narave.

Rastline, ki so ogrožene najdemo v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Rdeči seznam pozna:

• izumrle vrste, ki so na seznamu označene z oznako Ex,
• domnevno izumrle vrste, ki so na seznamu označene z oznako Ex?,
• prizadete vrste, ki so na seznamu označene z oznako E,
• ranljive vrste, ki so na seznamu označene z oznako V,
• redke vrste, ki so na seznamu označene z oznako R,
• vrste zunaj nevarnosti, ki so na seznamu označene z oznako O,
• neopredeljene vrste, ki so na seznamu označene z oznako I in
• premalo znane vrste, ki so na seznamu označene z oznako K.

Obstaja tudi oznaka O1, ki je podozanka oznake O, kamor so razvrščene vrste zavarovane z Odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (U.l. SRS, št. 15/76) in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti.

Močvirska kačunka (Calla palustris) je uvrščena na seznam prizadetih vrst (oznaka E). Njeno naravno rastišče so gozdna močvirja, barja severne Evrope (Norveška), Sibirije in Severne Amerike (Kanada, Aljaska). Plazi se po tleh in doseže višino do 15 cm. V času cvetenja požene do 35 cm visoke zelene cvetove v obliki betiča. Cveti v maju in juniju z belimi cvetovi. V jeseni se iz cvetov razvijejo rdeče jagode. Pozimi nadzemni del odmre, ostanejo le plazeča stebla. Uspeva tudi v vodi do globine 15 cm.

Kochov svišč (Gentiana acaulis) je uvrščen na seznam prizadetih vrst (oznaka E). Njegovo naravno rastišče je v Alpah, Karpatih in Pirenejih. Pri nas ga najdemo na travnikih Pece, Komne, Kozjaka,…. Zraste med 10 in 15 cm v višino. Cveti v maju in juniju z temno modrimi trobentastimi cvetovi. Cvetovi imajo olivno zelene proge in črne pikice v notranjosti cveta. Ne prenaša apnenčastih tal, ki so zelo pogosta v naših gorah. Kochov svišč je zaščiten že od leta 1949.

Močvirska logarica ali močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) je uvrščena na seznam prizadetih vrst (oznaka E). Njeno naravno rastišče so zelo vlažni ali močvirnati predeli od zahodne Evrope do Kavkaza. V Slovenji jo najdemo na Ljubljanskem barju, v Krakovskem gozdu in Prekmurju. Ji je pa prerokovano izumrtje, saj njena naravna rastišča vztrajno izginjajo z izsuševanjem močvirji. Zraste med 15 in 40 cm visoko. Cveti konec marca in v začetku aprila z cvetovi v obliki zvona, ki so obrnjeni navzdol. Cvetovi so škrlatno rdeče barve in imajo vzorec šahovnice.

Velikonočnica (Pulsatilla grandis) je uvrščena na seznam prizadetih vrst (oznaka E). Njena naravna rastišča so od centralne, vzhodne do severovzhodne Evrope, kjer uspeva na sončnih travnikih z apnenčasto podlago. Pri nas uspeva na Boču in na Boletini pri Ponikvi. V višino zraste med 5 in 30 cm. Cveti v mesecu marcu in aprilu (okoli velike noči – od tod tudi ime). Cvetovi so vijolične barve in obdani z gostimi dlakami. Pri nas je zaščitena že vse od leta 1949.

Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) je uvrščen na seznam ranljivih vrst (oznaka V). Njegovo naravno rastišče so senčnati bukovi gozdovi na apnenčastih tleh vse do subalpinskega pasu. V Sloveniji ga najdemo v Alpah, Gorjancih in tudi na Bohorju. V višino zraste med 20 in 50 cm. V nižje ležečih predelih zacveti v mesecu maju, v višje ležečih predelih pa v juliju. Cvetovi imajo obliko čeveljca. Cvet je sestavljen in rumenih medenih usti, ki jih obdajajo štirje rdeče-rjavi suličasti pergonovi listi.

Blagayev volčin (Daphne blagayana) je uvrščen na seznam ranljivih vrst (oznaka V). Njegova naravna rastišča se nahajajo po celotnem Balkanskem polotoku, Slovenija pa je njegovo najbolj severno rastišče. V višino zraste do 30 cm (po nekaterih podatkih tudi do 60 cm). Listi so zimzeleni. Cveti od marca do maja. Cvetovi so rumenkasto bele barve in združeni v socvetja. Cvetovi močno dišijo. Blagayev volčin je ena izmed prvih zavarovanih rastlin pri nas.

Navadni pasji zob (Erythronium dens-canis) je uvrščen na seznam ranljivih vrst (oznaka V). Njegova naravna rastišča so razširjena po celotni južni Evropi, kjer uspeva v višje ležečih listnatih gozdovih. Zraste do 15 cm visoko. Cveti v marcu in aprilu. Cvetovi so bele, rožnata ali vijolične barve in so obdani s šestimi vijoličnimi venčnimi listi. Rastlina je dobila ime po koreniki, ki je bele barve in na prvi pogled spominja na pasji zob.

Rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus syn. H. flava) je uvrščena na seznam ranljivih vrst (oznaka V). Njena naravna rastišča se nahajajo na kitajskem, v Evropi  pa v severovzhodni Italiji in Sloveniji. V višino doseže med 60 in 75 cm. Cveti v mesecu maju in juniju z rumenimi cvetovi, ki so dišeči. Cvetovi so tudi užitni.

Rumeni sleč (Rhododendron luteum) je uvrščen na seznam ranljivih vrst (oznaka V). Njegova naravna rastišča se nahajajo v jugovzhodni Evropi in jugozahodni Aziji. Je grm, ki zraste do 3 m visoko. Cveti v mesecu maju. Cvetovi so rumene barve in zbrani v socvetja. So močno dišeči. V Sloveniji je rumeni sleč upodobljen v grbu Boštanja, saj je tukaj eno redkih naravnih rastišč rumenega sleča v Sloveniji.

Arnika (Arnica montana) je uvrščena na seznam ranljivih vrst (oznaka V). Njena naravna rastišča so zakisani travniki, košenice, planinski travniki in visoka barja. V višino zraste med 20 in 70 cm. Cveti med mesecem majem in avgustom. Cvetovi so rumene barve. Arniko se največkrat uporablja v zdravstvene namene. Za zdravstvene namene se uporablja sveža ali posušena. Ker pa so jo v preteklosti veliko nabirali so jo ponekod v Evropi že skoraj iztrebili.

To je le nekaj rastlin, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Seznam je dolg in vsako leto se temu seznamu prida kakšna nova rastlina zato je potrebno razmisliti kaj lahko naredimo, da bodo te prelepe in posebne rastline lahko v njihovem naravnem okolju opazovali in občudovali tudi naši zanamci.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: svetovni splet