Naš vrtni prijatelj z bodičastim plaščem
Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da so ježi naši vrtni prijatelji, saj se prehranjujejo tudi s škodljivci kot so npr. polži, gosenice,…. Zadnja leta pa njihova populacija hitro upada, saj izginja njihov naravni habitat, vrtovi so bolj sterilni, več je cest,… in tako se je ježa pripeljalo na rob izumrtja. K temu, da jež ne bo izumrl, lahko pripomoremo tudi sami.
Na Zemlji živi 15 vrst ježev, dve vrsti ježev živita v Evropi. Na vzhodu Azije in Evrope najdemo beloprsega ježa (Erinaceus concolor), na zahodu Evrope pa rjavoprsega ježa (Erinaceus europaeus). Pri nas lahko srečamo obe vrsti ježa.
Ježi se večinoma prehranjujejo zvečer. Čez dan so skriti v varnih zavetjih, ki so si jih zgradili iz listja ali vejic ali pa se skrivajo v našem kompostniku. Odrasli ježki dosežejo težo do 1 kg (v jesenskem času, ko si delajo zalogo za zimsko spanje, pa lahko dosežejo težo do 2 kg). V dolžino zrastejo med 20 in 30 cm. Imajo kratek rep in še kar dolge noge. Po hrbtu so pokriti z bodicami, ki so rjavo bele barve. Trebuh in glavo mu prekriva groba dlaka, ki je rumeno rjave barve. Glava je koničaste oblike, oči so majhne, uhlji pa so krožni.
Samica lahko koti enkrat ali dvakrat letno. Brejost traja od 48 do 60 dni. Skoti od dva do deset slepih mladičev, ki sesajo pri materi od 3 do 4 tedne. Po 6-ih tednih so majhni ježki samostojni.
Ježke največkrat najdemo na obrobju gozdov, ki je obraščen z grmovjem. Najdemo ga tudi v parkih in vrtovih.
So vsejede živali. Prehranjujejo se z polži, gosenicami, deževniki, mladimi mišmi, žuželkami, žabami,…. Radi se posladkajo s kakšnim jagodičevjem in sadjem.
Nevarnosti, ki jih ljudje predstavljamo za ježe
- Vrtne kosilnice: V poletnih mesecih ježi radi spijo v visoki travi. Višja trava se v naših vrtovi ponavadi nahaja ob živih mejah ali grmičevju. Če le-teh mest prej ne pregledamo ali se morda tam skriva kakšen ježek, lahko ježka poškodujemo z noži kosilnic ali nitko. Za ježka so takšne poškodbe usodne.
- Kurjenje: V času kresovanj se velikokrat na kup nabere veje in se ta kup pusti, da bo prišel čas za prižig. Za ježke le-ti kupi predstavljajo zavetje. Prav tako predstavljajo zavetje za ježke kupi odpadnega materiala, ki niso primerni za na kompost in jih vrtičkarji zažigajo. Najbolje je, da takšne kupe naredimo in prižgemo še isti dan, da se vanj ne morejo skriti ježki.
- Kompostni kup: Ježki imajo zelo radi topla mesta (predvsem samičke) in to kompostni kup vsekakor je – vir toplote. Ob premetavanju ali praznjenju kompostnika bodimo previdni, da z vilami nebi nabodli kakšnega ježka. Tako je najbolje, da prej preverimo, če se kaj dogaja v našem kompostnem kupu.
- Cesta in avtomobili: Vsi vemo, da zelo veliko nevarnost za ježe predstavljajo avtomobili. Veliko krat se jih ježi prestrašijo in se zvijejo v klobčič, kar pa zadevo samo še poslabša. Ko smo v avtomobilu (predvsem v večernem času), bodimo previdni in opazujmo, če se kje ob ali na cesti kaj dogaja.
- Smeti: V zadnjem času je bilo izdanih veliko opozoril, da se ne smejo odmetavati smeti v naravi. Ježki so zelo radovedne živali in če bodo našli kje lonček z ostanki sadnega jogurta ali sladoleda, ga bodo z velikim veseljem polizali. Težava nastane, ko iz lončka ne bodo mogli zlesti. Tako bodo zaradi lakote poginili ali pa postanejo zelo lahek plen za plenilce. Bodimo obzirni in smeti odlagajmo v zato namenjen smetnjake.
- Strupi (strupi za polže): Velikokrat v naših vrtovih uporabljamo strupe za polže. Te strupe ali zastrupljene polže lahko poje tudi jež, ki potem pogine v velikih mukah. Če je le možno se temu izognemo in poskusimo pobirati polže ročno.
Kako lahko pomagamo ježem?
Če ježa najdemo podnevi na vrtu ali med sprehodom, pomeni da je nekaj narobe. Ježi so namreč nočne živali in jih zelo redko srečamo podnevi. V takšnem primeru je najbolje, da ježa damo v škatlo in ga odpeljemo k veterinarju, da ugotovi kaj je narobe z njim.
Če srečamo majhnega ježka (le-ti tehtajo manj kot 600 g), ki še ne zna poskrbeti zase, ga poberemo, zavijemo v brisačo, damo v škatlo in odnesemo k veterinarju, da primerno poskrbi zanj.
V vrtu lahko ježem nastavimo tudi hrano. To ne sme biti mleko ali kruh, saj ježki ne prebavljajo laktoze. Nastavimo jim lahko mačjo hrano ali brikete. Prav tako je dobrodošla primerna posodica z vodo.
V vrtu lahko pripravimo tudi kupe vej, listja, kompostne kupe ali celo hišice narejene posebej za ježke, da lahko tam prezimijo. Le-te postavimo na mestih, kjer vemo, da bo mir. Prav tako lahko v vrtovih pustimo nekaj sadja, saj le-to predstavlja posladek za ježe.
Če imamo v naših vrtovih ograje, lahko v njih naredimo prehode skozi katere bodo lahko ježki odhajali in prihajali brez težav.
Ježi so naši prijatelji, zato poskrbimo, da bodo preživeli in bodo lahko še naprej koristni tudi za naše zanamce.
Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.
Foto: svetovni splet
Viri:
Jež
Jež ima rad mačje brikete
Ježkom lahko postavimo tudi posebna domovanja
Najdete nas tudi na Facebooku.