Na veter odporne rastline

Kako veter vpliva na rastline? Veter je zrak v gibanju, ki lahko rastline močno ziblje in na tak način trga korenine. Odpornost rastlin na vetrovne razmere ni konstantna, ampak je odvisna od izpostavljenosti, starosti rastline in zemlje (sestav zemlje – peščen, ilovnat,…). Niso vse rastlinske vrste sposobne rasti v vetrovnih razmerah. Največ preglavic povzročajo vetrovi, ki so orientirani zahodno.

Nekatere rastline lahko preživijo, če so obdane z drugimi rastlinami ali pa rastejo v gredah, ki so orientirane tako, da močni vetrovi ne pihajo po novih poganjkih, listih, cvetju. Določene rastline so lahko v mladi dobi (starost do 30 let) bolj elastične in tako bolj odporne na vetrovne razmere. S starostjo pa lahko tudi te rastline postanejo bolj lomljive. Pri določenih rastlinah lahko dosežemo ponovno elastičnost z rednim obrezovanjem, saj s tem spodbudimo novo rast. Če rastline tudi z obrezovanjem ne moremo rešiti več, jo je potrebno zamenjati z drugo.

Rastline, ki so bile skozi čas kakorkoli poškodovane – napačno obrezovanje, kopanje okoli korenin, napačna nega, napad bolezni ali škodljivcev, idr., ne predstavljajo več učinkovite zaščite pred vetrovi. Takšne rastline postanejo tudi nevarne, saj jih lahko močnejši veter brez težav podre. Ob tem je potrebno razmisliti, da se takšne rastline odstrani in nadomesti z novimi mlajšimi in bolj vitalnimi.

Rastline, ki rastejo na težkih tleh ali kjer je visoka podtalnica, imajo razvit plitev koreninski sistem. S plitvim koreninskim sistemom pa rastline niso dovolj dobro vsidrane, da bi lahko prenesle močnejše vetrove. V takšnih primerih je potrebno poznati talne razmere in poiskati primerno rastlinsko vrsto.

Zakaj zaščita pred vetrom?

Kot je že omenjeno na začetku članka nekatere rastline ne prenašajo dobro vetrovnih razmer. Le-tem rastlinam lahko pomagamo tako, da jih zaščitimo z drugimi rastlinami, tako da posadimo nekakšno bariero ali živo mejo.

Rastlinske bariere ali žive meje lahko:

• Zmanjšajo hitrost vetra na izpostavljenih mestih,
• priskrbijo naravno zavetje za ostale rastline,
• zmanjšajo poškodbe na rastlinah, ki jih povzroča veter,
• pomagajo rastlinam s plitkim koreninskim sistemom, da jih veter ne izpuli,
• zmanjšajo izgubo vlage tako iz zemlje kot tudi iz listja,
• zmanjšajo erozijo tal.

Z rastlinami lahko naredimo t.i. lomilec vetrov ali pa zavetni pas. Rastline, ki jih bomo uporabili za t.i. lomilec vetrov posadimo kot živo mejo v dve liniji na razdalji 30 cm (cik-cak). Zavetni pas pa je sestavljen iz večjih dreves in grmovnic ter skupaj dosega vsaj 5 m višine. Drevesa in grmovnice v zavetnem pasu posadimo v treh ali štirih vrstah na primerni razdalji. Zavetni pas sadimo na mestih, kjer veter predstavlja velik problem.

Pomembno je vedeti, da je potrebno začeti z mladimi rastlinami, ki se bodo lažje privadile na takšne razmere in se le-tem tudi prilagodile.

Nekaj rastlin, ki dobro prenašajo vetrovne razmere

Acer campestre (maklen, poljski javor) lahko raste kot drevo ali kot grm, ki doseže višino do 20 m. Listi so zelene barve in razmeroma majhni. So dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Pecelj je rdečkaste barve in do 10 cm dolg. Cveti v aprilu ali maju hkrati z olistanjem. Cvetovi so združeni v češuljasta socvetja rumenkaste do zelenkaste barve. Po cvetenju se razvijejo krilata delna plodiča, ki rasteta pod kotom 180°. Seme je ploščato. Maklen se v mestih največkrat sadi kot okrasno drevo. Ker zelo dobo prenaša obrezovanje, se ga lahko sadi tudi v žive meje.

Acer pseudoplatanus (gorski javor, beli javor) raste kot drevo do 40 m visoko. Listi so zelene barve in dlanasto krpati. Cveti v mesecu maju po olistanju. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja, ki so zelene barve. Po cvetenju se razvijejo plodovi (pokovci ali samare), ki so sestavljeni iz dveh krilatih delnih plodičev. Gorski javor se v mestih sadi kot posamezno drevo ali kot skupinske zasaditve ali pa v drevorede.

Amelanchier sp. (šmarna hrušica) obsega različne vrste in sorte, ki se lahko razraščajo kot drevo ali kot grm. Listi so najprej bakreno rdeče barve, ki se kasneje obarvajo v zeleno barvo. V jeseni se obarvajo najprej v rumeno nato pa v oranžno do karminasto rdeče. Listi so eliptične ali podolgovato eliptične oblike. Cveti v aprilu in maju z belimi cvetovi. Po cvetenju se razvijejo plodovi, ki so sprva škrlatno rdeče barve, nato pa temno modre barve. Plodovi so užitni. V mestih se jih sadi kot posamezne rastline ali kot skupinske zasaditve.

Cornus sanguienea (rdeči dren, dren, sviba) je grm, ki zraste do 4 m visoko in široko. Poseben je, ker ima rdeče veje, ki še posebej lepo pridejo do izraza v zimskem času. Listi so zelene barve in eliptične oblike. V jeseni se listi obarvajo v intenzivno rdečo barvo (včasih tudi v rumeno oranžno). Cveti v maju ali juniju po olistanju. Beli cvetovi so združeni v pokabulastih socvetjih. Po cvetenju se razvijejo črni plodovi, ki niso užitni. Rdeči dren se v mestih sadi kot samostojno rastlino ali v skupinskih zasaditvah. Veliko krat se ga uporablja za utrjevanje nestabilnih tal.

Crataegus monogyna (enovrati glog) lahko raste kot manjše drevo ali večji grm, ki doseže višino do 8 m. Listi so zelene barve, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Cveti v maju in juniju. Cvetovi so bele barve in združeni v češuljasta socvetja. Po cvetenju se razvijejo rdeči plodovi, ki so užitni (okusnejši postanejo po zmrzali). V mestih se jih sadi kot samostojne rastline ali skupinske zasaditve. Ker imajo cvetovi neprijeten vonj, ga ni priporočljivo saditi blizu zgradb ali klopi. Uporaben je za saditve v nestrižene žive meje in za utrjevanje nestabilnih terenov.

Fagus sylvatica (navadna bukev,bukev) je do 40 m visoko drevo. Listi so zelene barve in eliptične do podolgovato jajčaste oblike. Cveti v maju. Bukev je enospolna rastlina. Moški cvetovi so okrogle mačice. Ženski cvetovi so v parih v ovoji na koncu debelejših pecljev. Po cvetenju se razvije jo oreščki – žiri. Po dva žira ležita v oleseneli, zaprti skledici, ki je pokrita z kavljastimi bodicami. V mestih se bukev uporablja za saditve kot samostojno drevo ali v drevoredih. Ker dobo prenaša rez, se jo uporablja tudi v striženih živih mejah.

Pyrus calleryana 'Chanticleer' (okrasna hruška) je manjše drevo, ki doseže višino do 12 m. Listi so temno zelene barve in ovalne do okrogle oblike. Jeseni se obarvajo v rumeno do oranžno do škrlatno do vijolično barvo. Cveti v aprilu in maju. Cvetovi so bele barve in združeni v socvetja. Po cvetenju se lahko pojavijo plodovi. V mestih se jo sadi kot samostojno drevo ali v drevoredih.

Juniperus communis (navadni brin) je vedno zeleno iglasto drevo, ki zraste v višino do 15 m. Veliko krat ga najdemo rasti tudi kot široko razvejan grm. Iglice so dolge od 1 do 2 cm, koničaste, zašiljene in bodeče. Iglice rastejo po tri skupaj v vretencu. Cveti aprila in maja. Moški cvetovi so rumene barve in jih najdemo v pazduhah lanskih iglic. Ženski cvetovi pa so zelenkaste barve,  manj opazni in sestavljeni iz treh plodnih lusk. Po oploditvi luske osemenijo in tvorijo jagodast storž (brinove jagode). Sprva so jagode zelene barve. Dozorijo v drugem ali tretjem letu, ko postanejo temno modre barve. Navadni brin se v mestih sadi kot samostojna rastlina ali v skupinskih zasaditvah.

Larix decidua (evropski macesen, macesen) je listopadno iglasto drevo, ki zraste do 40 m visoko. Iglice so dolge od 1 do 4 cm, nežne in svetlo zelena barve. V jeseni se obarvajo v rumeno in pred zimo odpadejo. Iglice izraščajo v šopih po 20 do 50 skupaj. Cveti od marca do maja hkrati z olistanjem. Moški cvetovi so rumene barve, ženski cvetovi pa so združeni v do 2 cm velika socvetja, ki so karminasto rdeče ali zelena barve. Storži so majhni in jajčaste oblike. V mestih se ga sadi posamično ali pa v skupinah.

Pinus mugo (rušje) je vednozelen večji grm ali manjše drevo, ki doseže višino do 6 m. Iglice so temno zelene barve, sabljasto ukrivljene, od 3 do 4 cm dolge, trde in zašiljene. V šopu rasteta po dve iglici. Cveti v maju in juniju. Moški cvetovi so rumene barve, ki so združeni v goste skupine in rastejo v pazduhah letošnjih poganjkov. Ženska socvetja so storžasta, modrikaste barve, okrogle oblike in se razvijejo na kocu letošnjih poganjkov. Storži so najprej modrikaste barve in nato porjavijo. Dozorijo konec drugega leta ali spomladi tretjega leta.  Rušje se uporablja največkrat za utrjevanje nagnjenih terenov.

Pinus nigra (črni bor) je vednozeleno iglasto drevo, ki doseže višino do 30 m. Iglice so temno zelena barve, trde, zašiljene in bodeče, dolge od 8 do 16 cm. V šopu sta dve iglici. Cveti v maju. Moški cvetovi so rumene barve, ki so združeni v goste skupine in rastejo na dnu letošnjih poganjkov. Ženska socvetja so rdečkaste barve in rastejo posamezno na koncu letošnjih poganjkov. Storži zorijo do dve leti in so rumeno rjave barve. Črni bor se v mestih zasaja kot posamezno drevo ali v skupinah. Veliko ga sadijo v protivetrnih pasovih kot zaščito pred močnimi vetrovi.

Thuja occidentalis (ameriški klek, zahodni klek, klek) je vednozeleno drevo, ki doseže višino do 20 m. Klekovi listi so luske, ki so na poganjkih nameščene navzkrižno in so zelene barve. Luske so tope ali zašiljene. Cveti aprila in maja. Moški in ženski cvetovi so rdeče barve in se razvijejo na koncih poganjkov. Storžki dozorijo septembra in oktobra v prvem letu. So oleseneli in rjave barve. Ameriški klek se lahko sadi v skupinah, ker pa dobro prenaša rez, se ga sadi tudi v živih mejah.

Naštela sem nekaj rastlin, ki so primerne za saditev kot zaščite pred vetrovi. Vse izmed naštetih razvijejo močan koreninski sistem kar je pomembno, saj so tako rastline dobro vsidrane. Pomembno pa je vedeti, da je drevesom, ki se na novo posadijo, potrebno postaviti oporne količke, da so stabilizirani, saj prvo leto še niso dobro vrasla. Količke se lahko odstrani po štirih do petih letih.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Kozar Planinšek, svetovni splet

Viri:

• Brus R., 2004; Drevesne vrste na Slovenskem; Mladinska knjiga, Ljubljana,
• Brus R., 2008; Sto grmovnih vrst na Slovenskem; Tehniška založba Slovenije, Ljubljana,
• Bruns pflanzen, Catalogue of trees and shrubs 2014/2015,
• Lorenz von Ehrn, second edition, september 2004.

Svetovni splet:

• http://blog.treesandhedging.co.uk/news-from-treesandhedging-co-uk/wind-resistant-plants-living-windbreaks/ (dostopno 28.11.2018)
• https://www.gardeningknowhow.com/special/spaces/wind-resistant-plants-for-your-windy-garden.htm (dostopno 28.11.2018)

Fotografije:

• https://blogs.ubc.ca/larc316alden/2015/09/28/acer-campestre-hedge-maple-field-maple/ (dostopno 29.11.2018)
• https://www.treeseedonline.com/store/p126/Common_Dogwood_%28cornus_sanguinea%29.html (dostopno 29.11.2018)
• https://co.pinterest.com/pin/853502566850585542/ (dostopno 29.11.2018)
• https://www.flickr.com/photos/anemoneprojectors/4570881383 (dostopno 29.11.2018)
• https://www.naturespot.org.uk/species/pinus-nigra (dostopno 29.11.2018)