Ljubezenski cvet - afriška lilija (Agapanthus sp.)

Zadnje čase opažam, da se v naših vrtovi vedno več pojavlja afriška lilija (Agapanthus sp.). Je zanimiva trajnica, ki je lahko posajena tako v grede kot tudi v posode. Izvira iz Afrike. Ime je rastlina dobila iz grških besed: agape – ljubezen in anthos – cvet. Tako bi jo lahko poimenovali tudi 'ljubezenski cvet' ali 'cvet ljubezni'.

Poznanih je sedem različnih vrst afriških lilij in sicer:

1. A. africanus
2. A. campanulatus
3. A. caulescens
4. A. coddii
5. A. inapetus
6. A. praecox
7. A. walshii

V hortikulturi se največkrat uporabljata dve ali tri vrste in sicer: A. africanus, A. campanulatus in A. paecox. Pri nas sta zanimivi in tudi najbolj primerni za naše klimatske razmere dve vrst in sicer: A. africanus in A. praecox ter njune sorte.

V senci manj cvetov

Afriška lilija ima mesnate, rizomom podobne korenine. Listi so pri nekaterih vrstah lahko zimzeleni, pri drugih pa jim odmrejo. Nekatere vrste so prezimno trdne, druge so napol prezimno trdne. Prezimno trdne vrste izvirajo iz predelov Afrike, kjer je prisotna zima ali pa so celo leto prisotne padavine. Ostale vrste izvirajo iz predelov Afrike, kjer so suhe zime in vlažna poletja.

Afriške lilije so najbolj zanimive zaradi okroglih socvetij, ki so sestavljeni iz 20-100 cevastih do zvončastih cvetov. Cvetovi so različnih barv – od vijolične, modre do bele. Cvetijo od zgodnjega poletja do zgodnje jeseni – odvisno od vrste in sorte.

Listi so zanimivi v času, ko rastlina ne cveti. Nekatere afriške lilije imajo mesnate liste, druge imajo travi podobne liste. Barva listov je lahko temno zelena do modro-zelena. Nekatere vrste pa imajo tudi pisane liste z belimi ali bež progami.

Afriške lilije lahko zrastejo v višino od 45 do 120 cm – odvisno od vrste in sorte. Pritlikave vrste zelo lepo uspevajo v posodah, kjer tudi zelo bogato cvetijo.

Afriške lilije uspevajo v hranilni, dobro odcedni, ampak vlažni zemlji. Najlepše uspevajo na polnem soncu. Glede pH-ja zemlje niso občutljive, razen vrsta A. africanus, ki ima raje nekoliko kislo zemljo. Rastlino je najbolje posaditi spomladi na mesto, kjer ni sence. Na senčnem mestu bo rasla manj bujno, imela bo več listja in razvila manj cvetov. V rastni sezoni je potrebno redno vzdrževanje vlage, saj bomo s tem tudi vzpodbudili bolj bogato cvetenje. Če želimo, da bodo prihodnje leto ponovno bogato cvetele, jim lahko odstranimo odcvetela socvetja in tako preprečimo tvorbo semena, ki rastlino slabi. V dobi mirovanja jo zalivamo manj pogosto, saj bi lahko vzpodbudili prezgodnje cvetenje.

Pozimi afriške lilije zaščitimo pred mrazom, tako da jih pokrijemo z suhim listjem ali kakšno smrekovo vejo (nekje od 15 do 20 cm). V kolikor imamo afriške lilije posajene v posode, jih čez zimo umaknemo v hladne rastlinjake ali hladnejše prostore v hiši.

Razmnoževanje

Afriške lilije se najlaže razmnožuje z delitvijo. Najbolj primeren čas za delitev je spomladi in zgodaj poleti. Če se ta čas zamudi, pa lahko to storimo zgodaj jeseni po cvetenju. Potrebno je biti pozoren, da je v vsaki na novo pridobljeni rastlini dovolj rastnih vršičkov. Prepogosta delitev rastline lahko vodi v manjšo cvetenje. Rastlino pa delimo vsake 4 do 6 let. Priporočeno je rastlino razdeliti na dva do štiri dele.

Afriške lilije lahko razmnožujemo tudi s semeni, a ne sort, ker se le-te ne bodo obdržale. Sorte bomo obdržali le z delitvijo rastline. Semenske stroke poberemo v jeseni, ko se obarvajo v rjavo. Prenesemo jih na toplo, da se odpro in takrat poberemo seme. Seme hranimo v suhem in hladnem prostoru. Posejemo ga spomladi, ko dnevne temperature dosegajo 15 °C. Mlade rastlinice zaščitimo preko zime ali pa jih imamo v neogrevanem rastlinjaku. Rastline vzgojene iz semena bodo zacvetela v drugem ali tretjem letu.

Težave

Afriške lilije imajo nekaj težav z nizkimi zimskimi temperaturami (tudi tiste vrste, ki so bolj prezimno trdne).

Slabše cvetenje in svetle proge na listih jim lahko povzroča virus. Takšne rastline je najbolje zamenjati. Afriška lilija lahko cveti slabše tudi zaradi suše (premalo vlage). Če želimo, da bodo rastline bogato cvetele, je potrebno vzdrževanje vlage celotno cvetno oz. vegetacijsko sezono. Z vzdrževanjem vlage bomo poskrbeli, da bo rastlina bogato cvetela tudi prihodnje leto.

Napačna je razlaga, da rastline posajene v posode bolje uspevajo. Čeprav jim je prijetno v posodi, lahko zaradi preraščenosti ali prevelike delitve, rastline manj cvetijo. To lahko rešimo, tako, da preraščeno rastlino spomladi presadimo, jo dobro zalijemo in ji dodamo hranila. Prav tako lahko preprečimo manj cvetenja, če rastlino ne razdelimo preveč – največ na dva do štiri dele.

K manjšemu cvetenju afriških lilij lahko prispevajo tudi preveč sence, mrzlo vreme in pomanjkanje zimske zaščite.

Pretople zime lahko vodijo k prezgodnjemu cvetenju. Cvetovi bodo manjši in manj atraktivni.

Agapanthus africanus

A. africanus ima zimzelene liste in bogata socvetja. Cvetovi so modre barve, združeni v okrogla socvetja in spominjajo na lijake. Cveti od julija do konca avgusta – odvisno od sorte. Cvetovi dosežejo višino od 60 do 90 cm. Listi so zelene barve. Najbolje se obnese kot posodovka in če je posajena v velikih skupinah.

Najbolje uspeva na polnem soncu, v hranljivi in vlažna, a dobro odcedni zemlji. pH zemlje naj bo rahlo kisel ali kisel. V vročih poletjih ji ustreza tudi delna, a svetla senca. Rastlini je potrebno zagotavljati vlago v času, ko cveti oz. skozi celotno vegetacijsko sezono. V času ko je rastlina v mirovanju, je ne zalivamo prepogosto.

Čez zimo potrebuje dobo mirovanja. Če je posajen v posodo, jo je najbolje umakniti v neogrevan rastlinjak, kjer jo lahko zalivamo 1x do 2x na mesec. Čez zimo lahko rastlina izgubi nekaj listja, ki lahko vpliva na cvetenje, saj je le to obilnejše. Po dobi mirovanja rastlino pričnemo zalivati in v kolikor je nismo presadili, jo pričnemo tudi dognojevati s primernimi gnojili.

Agapanthus praecox

A. praecox ima liste, ki ji pozimi v celoti propadejo. Prezimi samo podzemni del. Cvetovi so različnih barv – od vijolične, modre do bele (odvisno od sorte). Cveti poleti od junija do avgusta – odvisno od sorte. Cvetovi dosežejo v višino od 80 do 100 (120) cm. Listi so zelene barve.

Vrsto je najbolje posaditi zgodaj maja, da se do zime dobro vraste. Če jo posadimo prepozno, največkrat to vodi v propad rastline čez zimo. Prvo zimo po saditvi, jo je priporočljivo pokriti s suhim listjem ali kakšno smrekovo vejo (v debelini od 5 do 20 cm). Za normalno rast potrebuje navadno vrtno zemljo, kjer je odcedno, a dovolj vlažno. Zastajajoča vlaga ji bo prijala v času cvetenja in skozi vegetacijsko dobo, v času mirovanja pa lahko le-to pripelje do gnitja korenin in propada rastline. Najbolje bo uspevala na sončni legi.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek, svetovni splet

Vir:

Literatura:

• Rice G. (editor-in-chief); Encyclopedia of Perennials, The definitive illustrated reference guide; Dorling Kindersley, London (2006),
• Könemann; Botanica's Pocket, Annuals & Perennials, Tandem Verlag GmbH, (2006),
• Parker H. (editor); Plant guides, Perennials; Dorling Kindersley, London (1996),
• Carter S., Becker C., Lilly B.; Perennials, The Gardener's Reference; Timber Press, Inc., U.S.A. (2007);

Splet:

• http://www.rifnik.si/o-rastlinah/agapanthus (dostopno 12.4.2019)
• https://en.wikipedia.org/wiki/Agapanthus (dostopno 12.4.2019)
• https://www.gardenia.net/plant/agapanthus-Africanus (dostopno 12.4.2019)
• https://www.ballyrobertgardens.com (dostopno 12.4.2019)
• https://brenlissaonlinenursery.com.au (dostopno 12.4.2019)