Enodnevne lilije - maslenice (Hemeocallis sp.)

Marsikdo si okoli hiše želi imeti urejene grede, na katerih celo leto nekaj cveti. Ker pa je z določenimi rastlinami veliko dela, je priporočljivo izbirati rastline, ki ne potrebujejo naše skoraj vsakodnevne pozornosti. Med nezahtevne rastline glede oskrbe in nege spadajo tudi maslenice, s katerimi si lahko vnesemo v vrt dolgotrajno poletno cvetenje.

Ime rastline izvira iz grških besed: hēmera – dan in kalos – lepa. Ker en cvet maslenice cveti smo en dan, bi jo lahko tudi poimenovali 'enodnevno lepa'. V slovenščini je dobila tudi ime 'enodnevna lilija' (cvet maslenice namreč po izgledu spominja na cvet lilije).

Maslenice spadajo v družino zlatokorenovk (Asphodelaceae). Rod maslenic (Hemerocallis) je dobil ime po masleno rumenem cvetu rumene maslenice (Hemerocallis lilioasphodelus). Naravno izvirajo iz Azije. V naravi je poznani 22 različnih vrst. Rumeno maslenico najdemo tudi pri nas v Sloveniji, kjer raste na vlažnih travnikih. Od leta 2004 je tudi umeščena na seznam ogroženih rastlinskih vrst zaradi izginjanja njenega naravnega rastišča.

Maslenicam pravijo tudi 'perfektna trajnica', ker imajo vrsto dobrih lastnosti: lepe cvetove, zanimive barve cvetov (cela paleta barv razen čisto modre in čisto bele), dobro prenašajo sušo in vročino, rastejo v skoraj vseh klimatskih conah in ne potrebujejo veliko nege.

Cvetijo lahko ves mesec

Maslenice imajo v zemlji gomoljasto odebeljeno korenino. Listi so zelene barve, ozki, izraščajo šopasto in so elegantno prevešajoči. Na cvetnih steblih se razvije množica popkov, ki se razcvetajo dan za dnem. Posamezen cvet cveti le en dan. Ker je v dobro razraščeni rastlini  tudi več cvetnih stebel, lahko cvetenje posamezne sorte traja tudi po mesec dni. Vsak dan pa se v takšni rastlini odpirajo novi sveži cvetovi.

Premer cvetov posameznih sort je od 4 cm pa vse do 25 cm. Višina je odvisna od sorte in variira vse od 25 cm pa vse do 130 cm. Najbolj pogoste so maslenice, ki imajo premer cvetov okoli 13 cm in višino okoli 70 cm. Cvetovi so raznih oblik: okrogli ali trikotni, zvezdasti, nakodrani, pajkasti, polni, dvojni. Nekatere sorte maslenic imajo tudi zelo lepo dišeče cvetove.

Razvrstitev glede na čas cvetenja

Različne sorte maslenic cvetijo v različnem času, tako jih lahko razvrstimo v skupine glede na čas cvetenja:

• zelo zgodaj cvetoče maslenice cvetijo že v sredini maja,
• zgodaj cvetoče maslenice cvetijo konec maja, celoten junij, nekatere še celo v začetku julija,
• srednje cvetoče maslenice cvetijo ves junij in ves julij,
• pozno cvetoče maslenice pa cvetijo konec julija in v avgustu, nekatere pa še v septembru.

Na soncu močnejše cvetenje

Maslenice niso zahtevne glede tal, saj uspevajo skoraj v vsaki vrsti zemlje. Ne uspevajo pa v vodi ali pa v mokrih tleh. So nezahtevne glede oskrbe in so zdrave rastline. Zaradi njihove nezahtevnosti so tako zelo uporabne in se lahko sadijo tako v obhišnih in predhišnih vrtovih, v parkih in na javnih površinah. Lahko jih sadimo posamič, v skupinah, v ozadju grede, v ospredju grede kot obrobo.

Maslenice sadimo na sončno ali delno senčno mesto (svetla senca). Najlepše bodo seveda cvetela na sončni legi, a bodo barve cvetov nekoliko bolj blede. Sadimo jih lahko skoraj celo leto, vendar je najbolje, če jih posadimo v pomladanskem času ali zgodaj jeseni. Za najboljši efekt posadimo vsaj od tri do pet maslenic skupaj na primerni razdalji. Že prvo leto po saditvi bodo cvetele. Najbolj bogato cvetenje dosežejo nekje v tretjem letu po saditvi.

V najhujši vročini jih zalijmo

Maslenice niso zahtevne glede gojenja. Posadimo jih v dobro pripravljeno, pognojeno vrtno zemljo. Sorte z manjšimi cvetovi sadimo na razdalji 30 cm, sorte z večjimi cvetovi pa na razdalji med 40 in 50 cm. Hvaležne nam bodo, če jih bomo v rastni sezoni pognojili s primernimi gnojili. Zelo pomembno pa je tudi, da jih v času vročine zalivamo – tako nam bodo vrnile tudi z lepšimi cvetovi (še posebej velikocvetne sorte).

Maslenice se razmnožujejo z delitvijo. Delimo jih na vsakih tri do pet let. Delimo jih zgodaj spomladi ali zgodaj jeseni. Nazaj posadimo le tiste, ki so najmočnejše. Na tak način lahko rastlino tudi spodbudimo k večjemu cvetenju (ni pa nujno). Razmnoževanje s semeni je skoraj nemogoče, saj imajo nekatere maslenice veliko gluhega semena – seme ne kali.

Cvetovi in popki so užitni

Ste vedeli, da so cvetovi tudi užitni? Cvetovi in popki se lahko uporabljajo v juhah, lahko jih napolnimo z raznimi nadevi ali pa z njimi okrasimo jedi.

Na tržišču je registriranih več kot 80.000 različnih sort maslenic. Vsako leto se na novo registrira vsaj še 1.000 novih sort. Tako imamo pri vsej tej množici maslenic res veliko izbiro glede na obliko cveta, barvo cveta in še kakšni drugi lastnosti.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek

Viri:

Splet:

https://en.wikipedia.org/wiki/Daylily (dostopno 05.06.2019)

https://www.gardenia.net/plant-variety/hemerocallis-daylilies (dostopno 05.06.2019)

http://vrtoljubec.si/old2/maslenice/kaj-jih-odlikuje.html (dostopno 05.06.2019)

https://deloindom.delo.si/okrasne-rastline/maslenice-lepe-nezahtevne-se-za-pojest (dostopno 05.06.2019)