Bolezni na rastlinah

V preteklih letih se je v naši državi pojavilo kar veliko novih bolezni, ki povzročajo precejšno škodo na rastlinah. Kako je mogoče, da so se pri nas pojavile bolezni, ki jih prej nismo poznali? Odgovor je preprost – v veliki večini z uvozom, delno pa tudi z prinašanjem rastlin iz potovanj. Bolezni morda niso bili sprva vidni, a so se zaradi ugodnih razmer pri nas začeli širiti, ukrepanje za preprečevanje njihovega širjenja pa je bilo prepozno. Ravno zardi razširitve našega trga na sprva evropskega in delno tudi globalnega sem se odločila opisati nekaj najbolj nevarnih bolezni.

 

Bakterijski ožig oljk (Xylella fastidiosa)

Bakterijski ožig oljk je zelo nevarna karantenska bolezen, ki jo povzroča bakterija Xylella fastidiosa. Bakterija ni nevarna le za gojitelje oljk, pri katerih povzroča sušenje in propadanje dreves, ampak je nevarna za veliko vrst gostiteljskih okrasnih in prosto rastočih rastlin (seznam rastlin je zelo dolg in se še daljša; po zadnjih podatkih okoli 200 različnih rastlinskih vrst). Okužba z bakterijo se na daljše razdalje prenaša s pomočjo okuženih rastlin (cepiči, potaknjenci, sadike, podlage) in prenašalcem – navadno slinarico (Phylaenus spomatius). Potencialni prenašalci pa so tudi vse sesajoče žuželke, ki hrano srkajo pretežno iz prevodnega tkiva rastlin.

Bakterija preko svojega delovanja zamaši prevodne kanale v rastlinah, kar prepreči pretok hranil in vode po rastlini. Zaradi tega dobijo listi nekakšne ožganine, kasneje ovenijo ter se posušijo. Največjo težavo pri preprečevanju širjenja bolezni predstavlja zamik pojava bolezni, kar pomeni, da je v začetku okužbe drevo videti popolnoma zdravo zaradi česar je možnost prenosa okuženih rastlin tem večji.

 

Fitoftore (Phytophthora sp.)

Škodljivi organizmi iz rodu Phytophthora so najpogostejši povzročitelji bolezni pri rastlinah. Nekatere izmed njih so nevarne za celotne ekosisteme, druge povzročajo veliko škodo na kmetijskih, gozdnih in okrasnih rastlinah.

So glivam podobni organizmi, ki žive v tleh. Za svoj razvoj potrebujejo vodo. V za njih idealnih razmerah oblikujejo mikroskopsko majhne trose imenovane zoospore, s katerimi okužijo gostitelja. Z zoosporami se najprej okužijo drobne korenine in koreninski vrat. Okužba se širi potem na debelejše korenine in deblo, kjer so vidne poškodbe predvsem na lubju in v manjši meri tudi na lesu. Začetne okužbe sprva ne opazimo, saj se bolezenski znaki pokažejo na nadzemnem delu šele, ko odmere že pretežni del korenin in lubja na koreninskem vratu.

Nekaj najbolj nevarnih fitoftor:

  • P. cinnamomi – je najbolj škodljiva vrsta iz rodu Phytophthora. Je najbolj razširjen in agresiven rastlinski patogen. Ima izjemno veliko gostiteljev, saj okuži preko 1000 rastlinskih vrst. Med njimi so številne kmetijske, gozdarske in okrasne vrste, na katerih povzroči gnilobo korenin, koreninskega vratu, sušenje poganjkov, gnitje plodov,…. Je toploljubna vrsta, saj za svoj razvoj potrebuje temperature med 21 in 27 °C. V drevesnicah jo najpogosteje najdemo na okrasnih sadikah – vresovke (Erica, Azalea, Rhododendron, Pieris, Gaulteria), paciprese (Chamaecyparis), bori (Pinus) in številni listavci. Okužene sadike kažejo znake zakrnelosti, rumenenja in venenja, na koreninskem vratu in koreninah pa so vidne nekroze. Bolezenska znamenja se lahko zabrišejo zardi uporabe škropiv, a je patogen vseeno navzoč v koreninski grudi. S takimi sadikami pa se bolezen zlahka neopaženo prenese na nova območja in razširi v okolje.
  • P. ramorum (fitoftorina sušica vej) – je eksotična vrsta neznanega izvora. Je razmeroma mlada vrsta, saj so jo opisale šele leta 2001, ko se je pojavila v drevesnicah v Evropi. Ima širok krog gostiteljev, saj okuži okoli 100 rastlinskih vrst. Za razliko od ostalih patogenov iz rodu Phytophthora, ta vrsta okuži le nadzemne dele rastlin, kjer oblikuje veliko trosnikov in tako ustvari velik infekcijski potencial za nadaljnjo širjenje bolezni. Znamenja bolezni so pri različnih gostiteljih različna: od odmiranja poganjkov (sleč (Rhododendron), brogovita (Viburnum)), nekroz na listju (črničevje (Quercus ilex), domači kostanj (Castanea sativa)), do nekroz v lubju in odmiranja celih dreves (Quercus agrifolia, Lithocarpus densiflorus, japonski macesen (Larix kaempferi)).
  • P. lateralis – je invazivna vrsta, ki v Evropi še ni tako dolgo prisotna. Je karantenska bolezen. Primarni gostitelj so paciprese (Chamaecyparis). Opisana je kot zelo agresivna vrsta, ki lahko uniči celotne nasade pacipres. Bolezenska znamenja so najbolj izrazita na koreninskem vratu in spodnjem delu debla: pod skorjo so vidne rdečerjave nekroze, ki so ostro ločne od zdravega tkiva. Krošnja okuženih dreves postane sivo zelena, kasneje rdečerjava. Napredovanje bolezni je hitro in drevesa se posušijo že prvo leto po okužbi. V nekaterih evropskih državah so okužbo z P. lateralis potrdili tudi na ameriških klekih (Thuja occidentalis). Patogen se najlažje širi kadar sta mu omogočene zmerne temperature in visoka zračna vlažnost na okuženem območju.

 

Hrušev ožig (Erwinia amylovora)

Hrušev ožig je karantenska bolezen. Okužuje okoli 200 različnih vrst rastlin iz 40-ih rodov. Najbolj prizadete pa so rastline iz rodu rožnic (Rosaceae), predvsem sadne in okrasne rastline. Povzroča sušenje vej in celih rastlin. Pri manj občutljivih vrstah pa povzroča sušenje posameznih okuženih cvetov in poganjkov.

Bolezen se lokalno širi s pomočjo vetra in dežja, prenašajo jo tudi čebele, žuželke in ptice. Na večje razdalje pa se širi s pomočjo okuženih rastlin ali delov rastlin. Bakterija vdre v rastlino preko naravnih odprtin, ran ali preko cveta, na površini katerega se močno namnoži. Obseg in hitrost širjenja bolezni je odvisna tudi od klimatskih razmer - dobro se širi ob visoki zračni vlagi in visoki temperaturi (optimalna temperatura med 25 in 27 °C).

V Sloveniji se je hrušev ožig prvič pojavil leta 2001. Prvo večjo širjenje pa se je pojavilo v letu 2003 na Gorenjskem. Bolezen se je v letih od 2003 do 2008 razširila na Gorenjskem, na Koroškem, na Notranjskem in na območju Maribora.

Na okuženih območjih, kjer je bil hrušev ožig že ugotovljen, se lahko pričakuje nadaljnje lokalne izbruhe vsakič ob ugodnih vremenskih razmerah. Pomembno je, da se čimprej in sproti odstranjuje okužene veje in poganjke ter se tako prepreči širjenje bakterije in nastanek škode na drevesih ter v okolici.

 

Na rastlinah je še veliko bolezni, ki bi jih lahko opisala, a te so se v zadnji letih močno razširile. Vzrok za to pa je v uvozu rastlin iz držav, kjer nimajo dobro urejenega fitosanitanega nadzora (Italija, Madžarska,…).

Zaradi vseh navedenih dejstev je potrebna pazljivost pri nabavi sadilnega materiala. Ker vlada dan današnji globalni trg, je priporočljivo, da se zagotovi sledljivost rastlin tudi v tujih državah. Sledljivost je tako možna pri registriranih dobaviteljih, težave pa nastanejo pri fizičnih kupcih, kjer se največkrat sledljivost izgubi. Tako je preventiva pri preprečevanju vnosu okuženih rastlin nakup sadilnega in razmnoževalnega materiala pri dobaviteljih, ki imajo celoten proces od semena ali potaknjenca do sadike izvršen v lastni vrtnariji ali drevesnici oz. zagotavljajo sledljivost.

 

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: svetovni splet

 

 

Viri:

 

Foto:

Napad Xylella fastidiosa na oljkah

Napad Xylella fastidiosa na oljkah

Xylella fastidiosa na vinski trti

Xylella fastidiosa na vinski trti

Prenašalec X. fastidiosa navadna slinarica

Prenašalec X. fastidiosa navadna slinarica

Phytophthora cinnamomi na hrastu plutovcu (Quercus suber) na Sardiniji

Phytophthora cinnamomi na hrastu plutovcu (Quercus suber) na Sardiniji

Phytophthora ramorum (fitoftorina sušica vej) na sleču

Phytophthora ramorum (fitoftorina sušica vej) na sleču

Phytophthora lateralis na pacipresi (Chamaecyparis)

Phytophthora lateralis na pacipresi (Chamaecyparis)

Hrušev ožig (Erwinia amylovora)

Hrušev ožig (Erwinia amylovora)

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.