Ogradimo se z zelenjem in cvetjem

Živo mejo si posadimo z namenom, da označimo posest in se zaščitimo pred nezaželenimi pogledi, prav tako se vsaj delno zaščitimo pred negativnimi vplivi iz okolja kot so veter, hrup in prah.

Saditev žive meje ni zahtevna, prav tako ne predstavlja velikega denarnega izdatka, tako kot postavitev zidu ali ograje, ki naj bi opravljala iste naloge v okolju kot živa meja.  

Katero vrsto rastlin bomo izbrali za živo mejo je odvisno od okolja, rastišča in klimatskih razmer. Žive meje so lahko strižene ali prosto rastoče. V primeru, da se odločimo za striženo živo mejo moramo izbrati vrsto, ki dobro prenaša obrezovanje. Prav tako moramo pri izbiranju vedeti kako visoko živo mejo si želimo. Te so lahko nizke ali visoke, pri čemer moramo vedeti, da je obrezovanje visokih živih mej precej zahtevno delo. Z višino žive meje se povečuje tudi širina. Zelo visoke in široke žive meje se običajno oblikujejo kot prosto rastoče, vendar zato potrebujejo več prostora.

Izbira rastlin za žive meje je velika. Izbiramo lahko med vedno-zelenimi in listopadnimi vrstami. Opisala bom le nekaj vrst, ki so najbolj primerne za žive meje.

 

Vedno-zelen žive meje

Med vedno zelenimi živimi mejami je ena najboljših vrst tisa, ki izvrstno prenaša obrezovanje in je ena redkih med iglavci, ki prenese močno rez v primeru, ko postane živa meja preširoka. Za žive meje je primernih več sort tise in sicer: Taxus baccata, T. baccata 'Fastigiata' in Taxus media 'Hicksii'. Tise so dvodomne rastline, tako imamo moške in ženske rastline. Ženske rastline po cvetenju tvorijo plodove, ki so, ko dozorijo, rdeče barve. Tisa se sadi v eno vrsto z razmikom 50 cm. Strižemo jo enkrat do dvakrat na leto.

Med vedno-zelenimi listnatimi živimi mejami je med primernimi vrstami tudi lovorikovec. Pri tej vrsti je precej sort, ki so primerne za žive meje. Med nižjimi sortami je najboljša sorta Prunus laurocerasus 'Oto Luyken', ki jo lahko obrezujemo na 1 m visoko, sadi se na 50 cm narazen in je najbolj odporna na zimski mraz. Ima ozke temno zelene liste, cveti maja ali junija, pozneje tvori črne plodove. Za višje žive meje do 2 m ali več je zelo uporabna sorta 'Etna', ki ima kompaktno pokončno rast, široke vedno-zelene liste in dobro prenaša mraz. Maja in junija tvori bela socvetja,po cvetenju se razvijejo črni plodovi. Sadi se na 50 ali 100 cm narazen odvisno od ciljne višine žive meje.

 

Listopadne žive meje

Med listopadnimi živimi mejami je izbira precej bolj bogata kot med vedno zelenimi. Za strižene žive meje se že od nekdaj uporablja gaber. Carpinus betulus (beli gaber) je zelo trpežna vrsta, ki  dobro prenaša rez. Odlično prenaša sušo, dobro uspeva tudi na slabših tleh in dobro lovi prah s svojimi listi. Sadike se sadijo v dve ali v eno vrsto po 30 cm narazen.

Dobra vrsta za žive meje je tudi Fagus sylvatica (bukev), ki se vse premalo uporablja v ta namen. Sadimo jo  v eno ali v dve vrsti 30 cm narazen. Ta vrsta dobro prenaša rez, je odporna in zelo pozno odvrže liste, ki jih pozno v jeseni obarva rjavo. Liste odvrže, ko začno odganjati novi listi. Takšna živa meja zadržuje nezaželene poglede, čeprav ni vedno zelena.

Za striženo živo mejo se pogosto uporablja tudi Ligustrum ovalifolium (liguster). Med vsemi listopadnimi vrstami primernimi za strižene žive meje raste najhitreje, zato ga je dobro v eni sezoni večkrat obrezati, da obdrži lepo obliko. Sadike ligustra so tudi med najcenejšimi. Je odporna vrsta, ki razen pršic skoraj nima škodljivcev in bolezni. Sadi se v dveh linijah,  po pet ali sedem sadik na tekoči meter, 30 ali 25 cm narazen.

Za strižene listopadne  žive meje lahko uporabimo še mnoge druge vrste, ki dobro prenašajo rez, a se preredko uporabljajo v praksi med njimi so Cornus mas (rumeni dren) in Crataegus monogyna (glog).

 

Cvetoča in prosto rastoča živa meja

Za cvetoče prosto rastoče žive meje je izbor rastlin zelo bogat, saj lahko v mešano cvetočo živo mejo kombiniramo dokaj širok nabor cvetočih grmovnic. Omejitev pri izboru nam predstavlja le prostor namenjen prosto rastoči živi meji.

Cvetočo živo mejo lahko zasadimo le z eno vrsto cvetočih grmovnic ali pa jih kombiniramo. Tam kjer imamo na razpolago več prostora in želimo višjo živo mejo, lahko izbiramo med višjimi sortami češminov, drenov, dojcij, forzicij, hibiskusov, kerij, jasminov, medvejk, vejgelij in še drugimi. Vse te vrste se sadijo v eno linijo na 50 cm ali 100 cm narazen, odvisno od vrste. Med naštetimi vrstami se najpogosteje uporabljajo za ta namen rdečelistni češmin (Berberis thunbergii 'Atropurpurea'), forzicija (Forsythia x intermedia) in medvejka (Spiraea vanhouttei).

Za nižje cvetoče žive meje se lahko uporabijo nižje sorte češminov, petoprstniki, šipki, grmaste vrtnice, sivka, nižje sorte medvejk in še nekatere druge. Od naštetih vrst se najpogosteje uporabljajo nizek češmin (B. thunbergii 'Atropurpurea Nana'), petoprstnik (Potentilla fruticosa 'Goldstar'), od nizkih medvejk pa Spiraea japonica 'Little Princess', S. bumalda 'Anthony Waterer', S. japonica 'Goldflame' in S. japonica 'Shirobana'. Vse cvetoče grmovnice so dokaj nezahtevne in skoraj nimajo bolezni, zato jih je lahko vzdrževati. Sadimo jih na 40 cm do 100 cm narazen, odvisno od vrste.

 

Cvetoče grmovnice in iglavci

Poleg naštetih vrst in možnosti zasaditve pa ostaja še četrta možnost za zasaditve žive meje in to je mešano zasajena živa meja, v kateri med cvetoče grmovnice zasadimo tudi tu in tam kakšen iglavec, ki se po velikosti sklada s cvetočimi grmovnicami. Takšna živa meja je najbolj pestra in razgibana izmed vseh. Lahko si izberemo zelo umirjeno zasaditev ali si izberemo vrste, ki bodo naredile živo mejo zanimivo v vseh letnih časih, skratka kombinacij je na izbiro zelo veliko.

Žive meje iz prosto rastočih cvetočih grmovnic ali mešano zasajene žive meje je zelo enostavno vzdrževati, saj ne potrebujejo rednega obrezovanja, kot na primer strižene žive meje. Je pa vseeno prav, da vsake dve do tri leta iz grmov izrežemo nekaj starih vej, da grm 'zadiha' in še lepše cveti.

Kot sem na začetku poudarila sem naštela le nekaj vrst, ki so primerne za žive meje. Za zasaditev živih mej se uporablja še veliko drugih zimzelenih, listopadnih in cvetočih vrst. Izbira je vaša. Preden se boste odločili za vrsto žive meje, se je dobro posvetovati z vrtnarji ali drevesničarji kakšne 'hibe' ima katera vrsta, da se boste odločili za vrsto žive meje, ki bo izpolnila vsa vaša pričakovanja. 

 

Zapisala: Marija Herman-Planinšek, univ.dipl.ing.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek

Živa meja iz tise

Živa meja iz tise

Ker tisa dobro prenaša rez, je lahko živa meja tudi malce drugačna

Ker tisa dobro prenaša rez, je lahko živa meja tudi malce drugačna

Živa meja iz lovorikovca

Živa meja iz lovorikovca

Gabrova živa meja

Gabrova živa meja

Kombinirana živa meja iz bukve

Kombinirana živa meja iz bukve

Višja živa meja iz cvetočih grmovnic - dojcija

Višja živa meja iz cvetočih grmovnic - dojcija

Nižja živa meja iz cvetočih grmovnic - petoprstnik

Nižja živa meja iz cvetočih grmovnic - petoprstnik

Živa meja iz različnih cvetočih grmovnic

Živa meja iz različnih cvetočih grmovnic

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.