Krvomočnice v naših vrtovih

Krvomočnice spadajo v družino krvomočničevk (Geraniaceae) in jih pravilno latinsko imenujemo Gerenium. V isto družino spadajo tudi pelargonije (Pelargonium) in čapljevci (Erodium). Rod zajema okoli 400 različnih vrst krvomočnic. Nekatere med njimi niso primerne za sajenje zunaj, saj niso prezimne, druge pa se širijo po vrtu kot plevel. Njihova naravna rastišča najdemo v Evropi, Severni Ameriki, Južni Afriki, Novi Zelandiji in Aziji. Uspevajo na suhih ali vlažnih tleh, le mokra rastišča jim ne ustrezajo (gniloba). Sadimo jih lahko na sonce ali svetlo senco.

Glede zemlje krvomočnice niso preveč zahtevne – ustreza jim tako suha kot vlažna zemlja, lahko je bazična ali kisla. Ker so krvomočnice nezahtevne, ponavadi ne zahtevajo dodatnega gnojenja, lahko jim dodamo nekaj komposta ali pa spomladi ne očistimo odmrlega nadzemnega dela in le-to služi kot organsko gnojilo.

Krvomočnice so tudi ene izmed redkih trajnic, ki jih ne objedajo polži, saj jim smrdijo. Opaženo je bilo, da če so v bližini neke druge trajnice rasle (bile posajene) krvomočnice, da polži niso objedali drugih trajnic. Polži zelo radi objedajo trajnice, ki se veliko gnojijo in imajo veliko listne mase.

Krvomočnice lahko sadimo skozi celo leto, čeprav so nekateri mnenja, da bi jih bilo najbolje saditi v jeseni. Vendar, če je krvomočnicam zagotovljeno dovolj vlage, jih lahko sadimo od pomladi pa do pozne jeseni. Drugačne pogoje za saditev imajo krvomočnice, ki izvirajo iz alpskih predelov.

Krvomočnice pozimi

V zgodnji pomladi, ko začne večina rastlin odganjati, se pojavi nevarnost zmrzali. Nekatere krvomočnice kot na primer Geranium psilostemon in njegovi hibridi so precej občutljivi na zmrzali, saj odvržejo veliko listja, medtem ko npr. Geranium phaeum ni tako občutljiv in prenese tudi nižje temperature. Na tržišču se zadnje čase pojavlja veliko križancev, ki pa ni nujno, da bodo prezimili pri nas. Pri križancih je dobro vedeti kdo so njegovi starši – torej če je eden od staršev iz severne poloble in drugi iz južnih krajev je bolj malo verjetnosti, da bo tak križanec preživel. Zelo dobro je, če so starševske rastline pri križancih prezimno trdne v naših krajih. Najbolje pa je kupiti takšne krvomočnice, ki so že preizkušene v naših krajih in vemo, da bodo prezimile tudi v našem vrtu.

Z rezjo 'dve muhi ne en mah'

Nega krvomočnic ni zahtevna, saj je skoraj ne potrebujejo. Višje rastoče krvomočnice lahko po cvetenju porežemo nazaj in ponovno bodo zacvetele. Z rezanjem bomo hkrati 'ubili dve muhi na en mah', saj tako krvomočnice ne bodo semenele in se nenadzorovano širile po vrtu, poleg tega pa bodo postale spet polne življenja. Višje rastočim krvomočnicam lahko tudi postavimo oporo, da se ne bodo pod svojo težo ali pa ob obilnem dežju polegle – tako bomo zagotovili, da bodo rasle pokončno. Krvomočnice prav tako nimajo kakšnih posebnih bolezni ali škodljivcev.

Lepa kombinacija s čebulnicami spomladi

Cvetovi krvomočnic so zastopani v beli, rožnati, vijolični in škrlatni barvi. Večina jih ima močno poudarjene žile, ki cvetovom dodajajo še dodaten čar. Nekatere krvomočnice cvetijo od pozne pomladi do pozne jeseni. Takšna krvomočnica je npr. G. 'Tiny Monster', ki ima škrlatne cvetove in temne cvetne žile. Mnoge krvomočnice niso zanimive samo v času cvetenja, saj imajo tudi zanimive liste, ki so različnih oblik in barv. Listi krvomočnic so enostavni, dlanasto ali pernato deljeni in so razvrščeni spiralasto ali nasproti ležeče. Listi so sestavljeni iz petih (5) ali sedmih (7) krp, ki so včasih zarezane skoraj do baze. Vsaka od krp je lahko še dodatno nazobčana ali včasih globoko narezana (odvisno od vrste in sorte). Rezultat tega je lahko, da listi spominjajo na čipko ali perje.

Krvomočnice lahko v zasaditvah uporabimo kot obrobne trajnice (sadimo jih v robove gred), lahko jih sadimo tudi kot pokrovne rastline. Zelo dobro delujejo v družbi vrtnic, okrasnih trav, perunik in pomladanskih čebulnic. Na primer višje rastoče krvomočnice bodo dobro delovale v družbi pomladanskih čebulnic. Nižje rastoče krvomočnice lahko uporabimo tudi v skalnjakih, nekatere med njimi lahko uporabimo tudi za prekrivanje tal.

Krvomočnice, ki so se dobro obnesle v vrtovih, nekatere pa tudi na javnih površinah

Geranium 'Johnson's Blue'

Geranium 'Johnson's Blue' je nastal s križanjem G. himalayense in G. pratense v Wales-u v vrtu A. T. Johnsona leta 1950. Veliko krat se le-to krvomočnico prodaja kot G. himalayense, vendar se lahko G. 'Johnson's Blue' in G. himalayense z lahkoto loči po prašnikih. G. 'Johnson's Blue' ima rumene prašnike, G. himalayense pa ima temne (skoraj črne) prašnike.

Listi krvomočnice so zelene barve, globoko narezani in so sestavljeni iz sedmih (7) krp. Krpe so nazobčane. Cveteti začne v mesecu maju in cveti vse do meseca julija (včasih pocveti tudi še v kasnejših mesecih). Cvetovi so modro-vijolične barve, ki proti sredini cveta postajajo bolj blede barve. Cvet ima bele žile.

Krvomočnica v višino doseže med 40 in 45 cm, v širino pa približno 60 cm. Sadimo jo lahko na sonce ali svetlo senco, v suha ali vlažna tla. Tla ne smejo biti mokra, ker bo krvomočnico prizadela gniloba. Je primerna za prekrivanje tal. Zelo lepo se bo ujela v kombinaciji z vrtnicami. Po cvetenju jo lahko porežemo nazaj in morda bo še enkrat zacvetela. Krvomočnica spada med bolj trpežne trajnice in jo zato lahko uporabimo tudi v javnih nasadih.

Geranium 'Philippe Vapelle'

Geranium 'Philippe Vapelle' je nastal s križanjem G. platypetalum in G. renardii. Ta krvomočnica je zanimiva ne le v času cvetenja, ampak je zanimiva tudi v listju. Listi so bolj mesnati, sivo-zelena barve, rahlo kosmati in do polovice zarezani in sestavljeni iz petih (5) krp.

Cveteti začne v mesecu maju/juniju in cvete skoraj do konca poletja. Cvetovi so svetlo vijolične barve in so globoko narezani, sestavljeni iz petih (5) cvetnih lističev. Žile v cvetu so temno vijolične barve. Prašniki pri tej krvomočnici so temne barve.

Krvomočnica v višino doseže med 35 in 40 cm. Sadimo jo lahko na sončnem mestu, v suha ali vlažna tla. Najbolje bo cvetela, če ne bo imela preveč hranil – torej je ni potrebno dodatno gnojiti. Sadimo jo lahko v skalnjake ali pa jo uporabimo za obrobo gred.

Geranium x magnificum

Geranium x magnificum je nastal s križanjem G. ibericum in G. platypetalum. Ta krvomočnica je bila najdena v Botaničnem vrtu v Ženevi leta 1871. Krvomočnica je dobro poznana že več kot sto let, a jo še vedno ponekod prodajajo kot G. platypetalum. Na žalost je krvomočnica sterilna in se je ne more razmnoževati s semeni.

Listi krvomočnice so zelene barve, kosmati, približno za dve tretjini (2/3) zarezani in sestavljeni iz sedmih (7) krp. Cveti zelo kratek čas v mesecu juniju. Cvetovi so temno modro-vijolične barve s temnimi žilami.

Krvomočnica v višino doseže med 45 in 75 cm, v širino pa približno med 60 in 70 cm. Sadimo jo lahko na sončna mesta ali svetlo senco. Ker je višje rastoča krvomočnica, ji lahko postavimo tudi oporo. Po cvetenju jo porežemo, da na novo požene liste. Sadimo jo lahko v robove gred (lahko tudi v ozadje, vendar je potrebno postaviti oporo). Lahko jo sadimo tudi v okrasne lonce.

Geranium sanguineum 'Compact'

Geranium snaguineum 'Compact' je nastal kot sprememba na matični rastlini – G. sanguineum. Matična rastlina ima naravna rastišča v Evropi, v Kavkazu in severni Turčiji. Ime sanguineum izvira iz latinske besede sanguis, ki pomeni v prevodu krvav, zato najdemo to krvomočnico tudi pod imenom krvavo-rdeča krvomočnica.

Krvomočnica ima zelene liste, ki so pernato deljeni. Ima sedem (7) krp, ki so nazobčane (trije zobci). Cveti v mesecu juniju vse do sredine ali konca meseca julija. Cvetovi se pojavljajo posamično in ne v parih tako kot pri večini drugih krvomočnic. Cvetovi so temno rožnate barve in imajo nekoliko temnejše žile.

Krvomočnica doseže v višino med 20 in 30 cm, v širino pa približno 70 cm. Sadimo jo lahko na sončna mesta. Ker je nižje rastoča krvomočnica, jo lahko sadimo v robove gred kot obrobo, primerna je tudi za saditev v skalnjake, škarpnike in korita. Krvomočnica spada med bolj trpežne trajnice, zato je primerna za saditev v javnih nasadih.

Geranium 'Tiny Monster'

Geranium 'Tiny Monster' je nastal s križanjem G. sanguineum in G. psilostemon. Križanje je opravil nemški drevesničar Rolf Offenthal v 90. leti prejšnjega stoletja. Krvomočnica je dobila ime, ker je zelo hitra v rasti in hitro prekrije površino v velikosti 1 m² ali več (ene rastlina).

Krvomočnica je obliko listov podedovala po eni starševski rastlini – G. sanguineum. Listi so zelene barve, pernato deljeni, sestavljeni iz sedmih (7) krp, ki so nazobčane (trije zobci). Po drugi starševski rastlini (G. psilostemon) pa je podedovala barvo cveta, ki je škrlatne barve in ima temne žile. Krvomočnica je zelo dolgo cvetoča, saj cveti od začetka poletja pa tja do pozne jeseni.

Krvomočnica spada med nižje rastoče krvomočnice in doseže višino od 20 do 40 cm. Včasih lahko požene tudi kakšen poganjek nekoliko višje, a ne višje kot 50 cm. Ker je hitro rastoča krvomočnica, lahko v zelo kratkem času pokrije veliko površino (ena sama rastlin). Sadimo jo lahko na sončna mesta v vrtu. Krvomočnico lahko sadimo v skalnjake ali pa jo posadimo v rob grede kot obrobo. Spada med bolj trpežne trajnice, zato jo lahko sadimo tudi v javnih nasadih.

Geranium x cantabrigiense 'Biokovo'

Geranium x cantabrigiense je križanec med G. macrorrhizum in G. dalmaticum. Gerenium x cantabrigiense 'Biokovo' je odkril dr. Hans Simon na Hrvaškem.

Listi krvomočnice so svetlo zelene barve, rahlo kosmati, približno za tri četrtine (3/4) zarezani in sestavljeni iz sedmih (7) krp, ki so razdeljene na tri (3) dele in vsak od teh delov je nazobčan (dva zobca). Listo tudi dišijo. V jeseni se listi obarvajo v rdečo barvo. Krvomočnica liste obdrži tudi čez zimo. Cveti v mesecu maju do meseca julija. Cvetovi so belo rožnate barve, ki imajo rožnate žile.

Krvomočnica doseže v višino do 25 cm, v širino pa približno 60 cm. Sadimo jo lahko na sonce ali senco. Primerna je za saditve v robove gred kot obroba, lahko se sadi tudi kot pokrovna rastlina, saj zelo dobro prekriva tla, uporabna je tudi kot rastlina s katero lahko pod-sadimo drevesa. Ker ta krvomočnica spada med bolj trpežne trajnice, jo lahko sadimo tudi v javnih nasadih.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing. vrt.

Foto: Tanja Planinšek

Viri:

• Careter S., Becker C., Lilly B., (2007). Perennials, The Gardener's Reference. Timber Press, Inc., U.S.A.,
• Husted Bendtsen B., (2005). Gardening with Hardy Geraniums. Timber Press, Inc., U.S.A.,
• Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Ravnik V., Podobnik A., Turk B., Vreš B., (1999). Mala flora Slovenije, Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije,
• The Royal Horticultural Society, editor-in-chief Brickell C., (2006). Encyclopedia of Plants & Flowers. Dorling Kindersley, London,
• The Royal Horticultural Society, editor-in-chief Rice G., (2006). Encyclopedia of Perennials. Dorling Kindersley, London.