Okrasne trave

Če imamo v vrtu dovolj prostora, si posadimo nekaj dreves, da tvorijo nekakšno ogrodje. Potem dodajamo razne iglavce, grmovnice, trajnice,…. Med trajnicam so tudi okrasne trave. Okrasne trave so zanimiva dopolnitev nasada, saj obstajajo v številnih višinah in različnih barvnih odtenkih. Zanimive so tudi v listih (oblika, tekstura) in cvetovih, ki jih lahko pri nekaterih pustimo tudi kot zimski okras.

Okrasne trave so uporabne tudi v javnih nasadih in večjih parkih, kjer je želja po čim manj vzdrževanju. Seveda se v javnih nasadih in parkih okrasne trave največkrat kombinirajo z ostalimi rastlinami.

Dobro se obnesejo v peščenih gredah, saj jim lahko barvo poudarimo z pravo izbiro peska in njegovo granulacijo. Najlepše pa so nekatere višje rastoče okrasne trave v jeseni, ko oblikujejo socvetja in se začno nekatere med njimi odevati v jesenske barve.

V tem članku sem se odločila opisati tiste okrasne trave, ki jih največkrat najdemo v javnih nasadih, parkih in zasebnih vrtovih ter so se najbolje obnesle in z njimi ni veliko dela.

Barvno zanimivi šaši

Šaši (Carex, družina Cyperaceae (ostričevke)) so skupina okrasnih trav, ki so v naravi razširjeni v okoli 1000 različnih vrstah. Večina šašov raste na vlažnih ali mokrih rastiščih v zmernih predelih zemeljske oble. Zanimivi so zaradi lepe rasti in zanimivih barvah listov. Listi pri šaših so različnih barv  (zeleni, bronasti, rumeni, rjavi, modrikasti, oranžni in pisani), nekateri so nežni kot laski, drugi so robustnejši, imajo po navadi oster rob in so vednozeleni. Cvetovi pri šaših imajo manjšo okrasno vrednost. Šope pri vedno zelenih šaših spomladi ne režemo, ampak jim odstranimo le od zime oz. mraza poškodovane liste.

Usnjatolistni, rjavi šaš (C. buchananii) je zanimiv predvsem zaradi svoje bronasto-rjave barve listov. Listi so tanki in ploščati. Konice listov se spiralasto zavijajo, kar mu dajaj še dodatni čar. Ima pokončno rast. V višino doseže do 60 cm. Najbolje uspeva na polnem soncu, kjer bo prišla do izraza njegova barva listov, in vlažnih ter dobro odcednih tleh. Če ima ta šaš rjavo ozadje, deluje mrtvo zato je dobro, da ima svetla ozadja ali pa ga sadimo v kombinaciji z rastlinami, ki imajo liste sive ali modrikaste barve.

Japonski šaš (C. morrowii) ima bleščeče temno zelene liste. Pri sortah imajo listi belo ali rumeno obrobo. Je počasi rastoč in vednozelen. V višino doseže do 40 cm. Je dobra rastlina za prekrivanje tal za senčne lege.

Pisani šaš (C. oshimensis 'Evergold') je eden izmed najbolj uporabljenih okrasnih trav. Listni rob je obarvan v zeleno, sredica pa je obarvana v nežno rumeno. V višino doseže med 20 in 30 cm. Najbolje bo uspeval na polsenčni ali senčni legi. Na močnem soncu lahko dobi opekline (svetla sredica). Najlepše bo prišel do izraza, če ga bomo uporabili v skupinskih zasaditvah, lahko pa se sadi tudi v korita.

Vednozelene bilnice

Bilnice (Festuca, družina Poaceae (trave)) so skupina okrasnih trav, ki so v naravi razširjene v okoli 300 različnih vrstah. Večina jih raste v zmernih predelih zemeljske oble. Njihova rastišča najdemo v gorah, hribih in nižinskih travnikih. Tudi njihova višina variira od 30 cm (npr. bilnice primerne za skalnjake) pa vse do 1 m. Večini ustreza polno sonce in dobro propustna tla. Listi bilnic so obarvani v modro-zeleno, zeleno-modro do sivo-modre barve. Bilnice s starostjo začno odmirati na sredini, zato jih je potrebno vsakih nekaj let (2 do 4 leta) razdeliti.

Siva bilnica (F. glauca) je vednozelena okrasna trava, ki s svojimi ozkimi listi in barvo (modro-zelena) barvno popestri nasad. Cveti poleti. Najprej so cvetovi obarvani isto kot listi, kasneje pa se obarvajo v svetlo rjavo. Ker cvetovi nekoliko skazijo izgled bilnice, jih je priporočljivo odstraniti (porezati). V višino doseže med 20 in 30 cm. Je splošno uporabna, saj jo lahko sadimo tako v skalnjake, cvetlične grede, za obrobe gred in poti, grobove in korita. Iz osnovne vrste F. glauca se je razvilo veliko različnih sort, ki imajo drugače obarvane liste oz. bolj intenzivno barvo:

• F. glauca 'Azurit' ima liste obarvane v modro-srebrni barvi (višina do 30 cm),
• F. glauca 'Elijah Blue' ima liste obarvane v srebrno-modri barvi (višina do 20 cm),
• F. glauca 'Sliver Laufer' ima liste obarvane v sivo-modri barvi (višina do 15 cm),
• ...

Visokorastoči trstikovci

Trstikovci, miskanti (Miscanthus, družina Poaceae (trave)) so skupina okrasnih trav, ki so v naravi razširjeni v okoli 20 različnih vrstah. Večina jih raste v hribovitih in močvirnatih predelih Azije, nekaj jih raste tudi v Afriki. Nekatere vrste miskantov niso primerne za vrtove, saj se preveč razraščajo. Njihova rast je pokončna ali nekoliko povešava. V višino dosegajo med 1 m pa vse do 3 m. Listi so ozki in imajo ostre robove. V jeseni se nekateri lepo obarvajo – rumeno, oranžno ali rdečkasto. Cvetovi se začno pojavljati v avgustu pa do pozne jeseni (odvisno od sorte) in so lahko krem, rjave ali rdečkaste barve. Do jeseni se barva cvetov postopoma spreminja v belo ali rjavo barvo. Miskantov v jeseni, ko se posušijo ne porežemo, ampak jih povežemo ter pustimo za zimski okras (porežemo jih spomladi). Šope je priporočljivo spomladi na tri do pet let razdeliti.

V vrtovih največkrat najdemo kitajski trstikovec (M. sinensis). Listi so zeleni in široki do 2 cm. V jeseni se listo obarvajo v rumeno barvo. Cvetovi se začno pojavljati v avgustu in so rdečkaste barve. Do jeseni zbledijo in se obarvajo v srebrno-belo barvo. Posušena socvetja lahko uporabimo za cvetne aranžmaje čez zimo. Prav tako pustimo posušeno celotno okrasno travo kot zimski okras. Le povežemo jo, da jo ne polomi sneg. Kitajski trstikovec doseže v višino do 2,5 m. V vrtovih poleg osnovne vrste najdemo številne zanimive sorte, nekatere imajo liste tudi obarvane:

• M. sinensis 'Gracillimus' je ena izmed najbolj poznanih sort kitajskega trstikovca. Cvetovi se začno pojavljati v septembru ali oktobru in so rdeče rjave barve. V višino doseže do 1,5 m, s cvetovi tudi do 2,1 m. Listi so zelene barve.
• M. sinensis 'Kleine Silberspine' ima ožje liste. Cvetovi se začno pojavljati v septembru in so srebrnkaste barve. V višino doseže do 1,2 m, ob dobrih pogojih tudi do 2 m. Listi so zelene barve.
• M. sinensis 'Morning Light' je ena izmed najboljših sort, ki se uporablja v vrtovih. Listi so ozki, imajo fino teksturo in so zelene barve z belimi vzdolžnimi progami. Cveti pozno z rdečkastimi cvetovi. V višino doseže med 80 in 100 cm.
• M. sinensis 'Strictus' je trstikovec, ki ima zelene liste z prečnimi rumenimi progami. Je pokončne rasti. Po izgledu je podoben sorti 'Zebrinus', le da se sorta 'Zebrinus' v rasti bolj preveša. Cveti v septembru z rdečkastimi cvetovi. V višino doseže do 2 m, sorta 'Zebrinus' do 1,8 m.
• …

Okrasno proso s prosojnimi socvetji

Proso (Panicum, družina Poaceae (trave)) je skupina trav, ki so v naravi razširjene v okoli 500 različnih vrstah enoletnic in trajnic. Rastejo v puščavah, savanah, močvirjih in gozdovih v tropskih in zmernih predelih zemeljske oble. Med trajnicami je v okrasne namene namenjena samo vrsta P. virgatum.

Okrasno proso (P. virgatum) najbolje uspeva, če je posajeno na sončnih legah, v bogati, vlažni in odcedni zemlji. Je visoka okrasna trava, saj dosega višino med 1,2 do 2,4 m. Razrašča se šopasto. Listi so zeleni ali modrikasti, ozki in dolgi. V jeseni se obarvajo v tople rumene ali rdeče-rjave barve. Cveti poleti s prosojnimi socvetji, ki spominjajo na meglico. Cvetovi so rdeče-rjave barve. Posušene šope trave v jeseni ali spomladi porežemo. Poznamo več različnih sort:

• P. virgatum 'Heavy Metal' ima sivo-modre liste, ki se v jeseni obarvajo rumeno. Cvetovi so rožnate barve. V višino doseže do 1,5 m s cvetovi. Stebla se nikoli ne prevesijo ali lomijo zaradi obtežitve npr. ob dežju.
• P. virgatum 'Prairie Sky' ima bolj modrikaste liste in je nekoliko višja kot sorta 'Heavy Metal'. Ima širše liste. Stebla se ob močnejšem dežju prevesijo zato mu lahko postavimo tudi oporo.
• P. virgatum 'Rotbraun' ima zelene liste. Konice listov se obarvajo rdeče. Listi imajo tudi lepo jesensko barvo, ki je mešanica rumenih in rdečih tonov. V višino doseže do 1,2 m s cvetovi.
• P. virgatum 'Shenandoah' je zanimiv v listih. Listi so spomladi, ko začno odganjati, zeleni, preko poletja dobijo rdeče konice, v jeseni pa se obarva v vinsko rdečo barvo. V višino doseže do 1,2 m s cvetovi.
• …

Ščetinastocvetne perjanke

Perjanke (Pennisetum, družina Poaceae (trave)) so skupina okrasnih trav, ki so v naravi razširjene v okoli 80 različnih vrstah enoletnic in trajnic. Ime perjanke izvira iz grških besed penna = pero in seta = ščetina ter se nanaša na obliko socvetja. Rastejo v tropih in v toplejših predelih zemeljske oble v gozdovih, savanah in travnikih. Njihova višina variira od 30 cm do 1,5 m. Najbolje uspevajo na polnem soncu ali polsenčnih legah v vlažnih in odcednih tleh. Cvetijo od junija do oktobra. Socvetja so značilna za to vrsto. Spominjajo na gosenice ali ščetke za čiščenje steklenic.

Japonska perjanka (P. alopecuroides) izvira iz Japonske in vzhodne Azije. Je šopasta trava, ki doseže višino med 60 in 90 cm. Listi so ozki in zelene barve. V jeseni se obarvajo v zlato rumeno. Cvetovi se začno pojavljati že v juniju in se pojavljajo vse do septembra. Barva cvetov variira od škrlatno-rjave pa vse do krem-rjave barve. Socvetja spominjajo na ščetino, nekatere pa tudi na lisičji rep. Cvetovi so uporabni tudi za cvetlične aranžmaje. Japonsko perjanko lahko sadimo v vrtu kot samostojno ali v skupinske zasaditve ali v okrasne lonce. Iz osnovne sorte P. alopecuroides so se razvile različne sorte:

• P. alopecuroides 'Hameln' je perjanka, ki začne cveteti v juliju. Cvetovi so krem-rjave barve. V višino doseže med 30 in 50 cm, s cvetovi do 100 cm.
• P. alopecuroides 'Little Bunny' je nižje rastoča perjanka, saj v višino doseže med 25 in 30 cm, s cvetovi do 45 cm. Cveteti začne v avgustu. Cvetovi so krem-rjave barve.
• P. alopecuroides 'Moudry' je perjanka z temno zelenimi listi. V višino doseže do 60 cm. Cveti dokaj pozno od septembra do novembra s cvetovi, ki so temno vijolične barve.
• P. alopecuroides 'Paul's Giant' je višje rastoča perjanka, saj doseže višino do 1,5 m. Cveti v avgustu s krem-rjavimi cvetovi. Listi se j v jeseni obarvajo v rumeno-oranžno barvo.

Okrasne trave so zanimiv dodatek k ostalim rastlinam na javnih površinah, parkih in zasebnih vrtovih. Nekatere okrasne trave popestrijo zasaditve najprej s svojim listjem, kasneje pa še s svojim socvetjem, nekatere pa tudi z zanimivo jesensko obarvanostjo.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek, univ.dipl.ing.

Viri:

• Darke R., (1999). The Colour Encyclopedia of Ornamental Grasses. Weidenfeld & Nicolson, London,
• Strgar Satler B., (2007). Sto trajnic na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana.