Načrtovanje vrta in napake pri načrtovanju
Ko se odločimo za ureditev vrta, velikokrat razmišljamo, da je to zelo enostavno opravilo. Vendar pri prebiranju razne literature, člankov in spletnih strani na temo načrtovanja oz. urejanja vrtov, ugotovimo, da ureditev vrta le ni tako lahka naloga kot je sprva kazalo.
Improvizacija pri načrtovanju vrta je škodljiva predvsem pa draga! Zato je pomembno, da ko se odločimo za ureditev vrta, pokličemo strokovnjake, ki se z načrtovanjem vrtov ukvarjajo. Namreč oni najbolje poznajo rastline - njihove potrebe, razrast, hitrost rasti, način razrasti, ….
Veliko t.i. načrtovalcev vrtov se poslužuje tehnike načrtovanja, ki bi jo lahko poimenovala 'načrtovanje po slikah'. Takšno načrtovanje po knjigah oz. po slikah rastlin v knjigi je ene izmed številnih napak, ki jo napravijo tisti, ki se na načrtovanje vrtov oz. vmeščanje rastlin v okolje ne spoznajo najbolje.
Prvi korak – ogled terena in skica
Prvi korak pri načrtovanju je ogled terena in skica. Če nam je stranka priskrbela podlago za skico v merilu – parcelo z vrisanimi mejami, hišo,… - potem ni potrebe po skiciranju, merjenju in vmeščanju že obstoječih elementov. Na skici označimo strani neba, narišemo naklone terena – strmine, blage naklone in ravnine. Označimo tudi, kje (če kje) je zemlja slabše kakovosti, če je kje potrebno kakšno nasutje materiala zaradi posedanja, kakšna drenaža, če je kje preveč mokro in vse ostale parametre, ki vplivajo na nastajanje vrta.
Pogoste napake pri načrtovanju so tudi, da si načrtovalec vrta sploh ne ogleda v živo, ampak načrtuje po fotografijah ali po nenatančni skici. Tako ne more oceniti s kakšnim terenom prav za prav ima opravka, kakšna je zemlja, kje označiti strani neba in podobno.
Razdelitev prostora po namembnosti
Ko imamo vse osnovne parametre vrisane, se s stranko pogovorimo, kje bo kakšen vrt oz. čemu bo namenjen. Prostor okoli hiše lahko razdelimo na:
- Pred-hišni vrt,
- bivalni vrt,
- zelenjavni vrt,
- sadovnjak,
- rekreativna površina.
Na skici označimo tudi zanimivosti (zanimivi pogledi, razgledi, panorame,…) in moteče elemente (pogledi k sosedom, ob cesti,…).
Parcelne meje lahko omejimo z ograjami ali živo mejo. Z njimi lahko tudi zakrijemo moteče elemente. Načrtovalec lahko stranki svetuje katera je boljša oz. katero uporabiti na katerem predelu parcele. Ograje ali žive meje so različno visoke – odvisno od namembnosti oz. kaj želimo z njo omejiti.
Če stranka ni že predhodno umestila poti, jih lahko umesti načrtovalec. Pri tem mora izbirati materiale, ki so v skladni z okolico oz. z že obstoječimi uporabljenimi materiali.
Če načrtovalec načrtuje vrt po (ne preveč natančnih) fotografijah, ki mu jih je poslala stranka ali pa le po neki okvirni skici, se lahko veliko krat zgodi, da pride do napačne razdelitve prostora okoli hiše, zapiranja zanimivih pogledov, napačno umestitev poti in ostalih elementov. Pri takšnem načrtovanju je zelo pomembna komunikacija med stranko in načrtovalcem. Takšno načrtovanje pa je lahko zelo zamudno, saj mora načrtovalce sproti zbirati podatke oz. za vsak manjkajoči podatek kontaktirati stranko.
Drugi elementi v vrtu
V vrtu lahko umestimo številne zanimive elemente, če je na parceli le prostor oz. se bo ta element lepo vključil v okolico. V vrtu lahko umestimo:
- skalnjak,
- vodni element,
- strehe v vrtu in
- vrtne dodatke.
Če stranka ni že predhodno ozelenila okolice okoli hiše, se lahko odloči med sejano travo ali travnimi tepihi. Pri sejani travi je pomembno, da je načrt že dokončno zrisan zaradi umestitve gred. Kje bo kakšna greda potekala lahko vrišemo glede na načrt in potem sejemo travo. Pri travnih tepihih pa je potrebno, da so grede že zasajene ali pa vsaj označene kje bodo potekale, da se potem tepih odreže glede na gredo.
Struktura sadnje rastlin v vrtu
Pri načrtovanju vrtov moramo paziti na strukturo sadnje rastlin. Izbiramo med:
- drevesi (listavci in iglavci),
- grmovnicami (zanimive zaradi cvetenja, barve lubja, barve listja (čez leto ali jesenske), oblike listov, zaradi plodov, oblike razrasti),
- trajnicami (zanimive zaradi časa cvetenja, velikosti, barvi in obliki cvetov, barvi in obliki listov),
- plezalkami,
- enoletnicami (pomemben dodatek k ostalim rastlinam za popestritev),
- čebulnicami.
Rastline izbiramo glede na:
- velikost,
- obliko razrasti,
- lastnosti.
Načrtovalci, ki rastlin ne poznajo in ustvarjajo načrt po v začetku omenjeni metodi – glede na fotografijo v knjigi - lahko izberejo popolnoma napačne rastline, ki ne gredo skupaj že glede na njihovo razrast, velikost in lastnosti. Takšen vrt ne more biti funkcionalen. Rastline je potrebno poznati, da lahko z njimi ustvariš vrt kot mora biti!
Najbolj pomembno je pri ustvarjanju načrta, da je usklajen z željami stranke in podkovan s strokovnostjo načrtovalca. Vsak vrt je ustvarjen tako, da je pisan na kožo stranki oz. se temu poskuša načrtovalec čim bolj približati.
Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.
Fotografije: Marija Herman-Planinšek