Leto 2020 je mednarodno leto varstva rastlin

Vsako leto smo podvrženi spremenljivim vremenskim razmeram, ki so posledica klimatskih sprememb. Ob tem opažam, da se vsako leto pojavi nov škodljivec ali bolezen na rastlinah, ki se prav tako širijo zaradi klimatskih sprememb. Rastline so pomembne za naše preživetje. Tako je generalna skupščina Združenih narodov (ZN) leto 2020 razglasila za Mednarodno leto zdravja rastlin.

Zdrave rastline so vir vsega življenja

Zdrave rastline so vir vsega življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane. Rastlinski škodljivci in bolezni uničujejo pridelek in s tem zmanjšujejo razpoložljivost hrane. S tem ko se razpoložljivost hrane zmanjša, pa se zviša cena le-te. Tako je pomembno trajnostno zdravje rastlin predvsem zaradi varovanja okolja, gozdov in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava za vrano hrano, veterinarstvo in varstvo rastli, ki je pristojen organ za varstvo rastlin, bosta s pooblaščenimi izvajalci skozi vse leto ozaveščala širšo javnost o pomenu zdravja rastlin.

Bolezni in škodljivci so k nam prišli z uvozom in e-trgovino

Veliko bolezni in škodljivcev je v našo državo prišlo z vstopom v EU, saj so takrat padle tudi meje. Tako ni bilo več kontrol, ki bi vsaj delno preprečevale vnos škodljivih organizmov v našo državo. Takšne škodljive organizme pa so v državo pripeljali uvozniki rastlin, ki jih je pri nas zelo velik odstotek (okoli 95 %).

Določeni škodljivi organizmi so v državo prišli tudi zaradi ljudi, ki naročajo rastline, semena ali plodove preko e-trgovine in tako niti ne morejo preveriti v kakšnem stanju so rastline, semena ali plodovi, ki so jih naročili.

Veliko nas potuje po Evropi ali Svetu. Nekateri si prinašajo s potovanj razne rastline, semena ali plodove. Če neka rastlina v okolju, ki smo ga obiskali, izgleda lepa in obvladljiva, še ne pomeni, da se bo tako obnašala tudi v naši državi. Prav tako ne vemo ali ima takšna rastlina kakšno bolezen oz. se na njej skriva kakšen škodljivec, ki bi se v našem okolju lahko potem nekontrolirano množil. Tako da raje ne prinašajmo rastlin, semena, plodov oz. delov rastlin s potovanj, ki jih ne poznamo in ne vemo kako se bodo obnašale v okolju v katerega jo/jih prinašamo.

Pomembne točke za varstvo rastlin

1. Riskantno je prenašanje rastlin in rastlinskih proizvodov preko mej, saj se lahko na tak način prenašajo bolezni in škodljivci. Ljudje se naj poskušajo izogniti, da bi s potovanja s seboj prinesli kakšno rastlino ali rastlinske dele. Prav tako se naj izogibajo nakupovanju preko spleta, saj se lahko embalaža v kateri so rastline zapakirane zelo enostavno izogne fitosanitarni kontroli.
2. Ustvariti varno trgovanje z rastlinami in rastlinskimi produkti brez ustvarjanja nepotrebnih ovir. Nekatere države živijo od prodaje rastlin in rastlinskih produktov. Trgovanje z njimi lahko hitro razširi kakšne škodljive organizme, ki lahko uničijo naravne rastline in biodiverziteto v neki državi. Z upoštevanje Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (IPPC) in mednarodne standarde, kakor tudi uveljavljanje obstoječe fitosanitarne zakonodaje, bi lahko omogočilo varno trgovanje z rastlinami in rastlinskimi produkti.
3. Vzdrževanje zdravih rastlin za zaščito okolja in biotske raznovrstnosti. Škodljivi organizmi so eden od glavnih dejavnikov za izgubo biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe in človekova dejanja so spremenili ekosisteme in s tem so se ustvarile niše, kjer lahko škodljivi organizmi preživijo. V boju proti škodljivim organizmom bi morali kmetje in pristojni organi spodbujati uporabo prijaznejših metod za zatiranje le-teh, saj se z uporabo močnih pesticidov ubija tudi opraševalce, naravne sovražnike škodljivcev in organizme, ki so ključnega pomena za zdravo okolje.
4. Zaščita, upravljanje in obnavljanje kopenskega in morskega okolja je pomembna za zdravje rastlin. Rastline lahko uspevajo le v zdravem okolju. Organi na vseh ravneh v državi bi morali sprejeti pomembne odločitve za zaščito, upravljanje in končno tudi obnovo naravnih virov. Državljani in skupine državljanov lahko vsakodnevno prispevajo k zmanjšanju vpliva na okolje in se aktivno vključujejo v pobude za zaščito in upravljanje naravnih virov.
5. Naložbe v organizacije za varstvo rastlin ter fitosanitarne raziskave in razvoj. Vlada in organizacije za varstvo rastlin, bi morale dajati prednost zakonodaji povezani z preprečevanje, spremljanjem in poročanjem o napadih škodljivih organizmov. Prav tako bi morali več pozornosti nameniti spodbudi o uporabi okolju prijaznih ukrepov za zatiranje škodljivih organizmov in omogočanju varne trgovine z rastlinami in rastlinskimi produkti. Omogočiti bi morali razvoj nacionalnih in regionalnih institucij za varstvo rastlin in podobne organizacije ter jim zagotoviti potrebne človeške in finančne vire. Javni in zasebni sektor bi morala več vlagati v raziskave za zdravstveno varstvo rastlin in inovativne tehnologije.
6. Zdrave rastline so ključne, da lahko zaustavimo lakoto in dosežemo cilje trajnostnega razvoja. Rastline predstavljajo 80% hrane, ki jo zaužijemo. Kljub temu so rastline podvržene napadom škodljivih organizmov, ki so krivi za uničenje do 40% živilskih pridelkov in na letni ravni predstavljajo izgubo v višini 220 milijard USD (okoli 200,2 milijard EUR). Rastlinski škodljivi organizmi pustijo milijone ljudi brez hrane in negativno vplivajo na kmetijstvo. Ukrepi za spodbujanje zdravja rastlin so temeljni za dosego ciljev trajnostnega razvoja, zlasti tistih, katerih cilj je zmanjšanje lakote, revščine in okoljskih groženj.
7. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Mednarodna konvencija za varstvo rastlin (IPPC) zagotavljata smernice in vodita globalna prizadevanja za zagotavljanje zdravja rastlin. IPPC je globalna pogodba, ki jo je podpisalo več kot 183 držav in ki zagotavlja okvir za zaščito rastlinskih virov pred škodljivimi organizmi (škodljivci in bolezni). Prav tako vodi razvoj mednarodnih zdravstvenih standardov za rastline in spodbuja varno trgovino med vsemi državami. FAO je specializirana agencija ZN, ki vodi mednarodna prizadevanja za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano za vse in zagotavlja, da imajo ljudje reden dostop do kakovostne hrane in imajo tako aktivno ter zdravo življenje.

Na priloženih fotografijah so prikazani le nekateri škodljivi organizmi, ki zadnja leta povzročajo večjo škodo na rastlinah. Prikazani so škodljivi organizmi, ki povzročajo škodo na rastlinah, ki rastejo v naravi oz. si jih sadimo tudi v vrtove ob hišah ali se sadijo v parkih v mestu ali pa rastejo v naših gozdovih. Tudi te rastline so pomembne in tudi pri njih moramo paziti, da jih škodljivi organizmi ne bodo uničili. Zatiranje takšnih škodljivih organizmov mora biti pravočasno. V veliko primerih pa se le-teh ne da zatreti in je potrebno napadene rastline uničiti.

Bodimo previdni pri vnašanju rastlin v našo državo, saj se je veliko škodljivih organizmov v državo pripeljalo z nekontroliranim uvozom. Škodljivi organizmi so res lahko sprva skriti očesu ali pa so skriti v embalaži, a škoda, ki jo povzročijo ob ne-ukrepanju je lahko velika in nepopravljiva.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Dr. Dušan Jurc

Viri:

Splet:

• https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/mednarodno-leto-zdravja-rastlin/ (dostopno 30.1.2020)
• https://www.gov.si/novice/2019-12-31-leto-2020-bo-mednarodno-leto-zdravja-rastlin/ (dostopno 30.1.2020)
• https://www.ippc.int/en/iyph/about/# (dostopno 30.1.2020)