Drevesa za majhne vrtove (2. del)

V prvem delu prispevka sem se osredotočila na drevesa, ki so zanimiva v pomladanskih mesecih in nam prinesejo tisto prvo veselje po dolgem zimskem spanju. V nadaljevanju sem se odločila, da vam predstavim drevesa, ki imajo bolj neopazne cvetove in so bolj zanimivi zaradi listja ali so zanimivi v jesenski obarvanosti listja ali pa že zaradi same forme rasti.

Drevesa, ki ne cvetijo oziroma imajo skoraj neopazne cvetove

Nekateri si v vrtu ne želijo, da bi drevo bilo zanimivo v cvetenju, ampak da bi bilo zanimivo v listju ali pa da preprosto daje senco. Tudi takšnih dreves je kar nekaj, ki so primerna za majhne vrtove.

Okroglasti ostrolistni javor (Acer platanoides 'Globosom') cveti konec meseca marca ali v mesecu aprilu, vendar so njegovi cvetovi bolj neopazni. Cvetovi so rumene barve. Po zaključenem cvetenju se začno pojavljati listi, ki so temno zelene barve. Tako kot okroglasta češnjica tudi javor sam tvori okroglo krošnjo brez potrebnega obrezovanja. V starosti krošnja začne pridobivati na širini, tako da izgleda bolj jajčasto. V višino doseže med 5. in 7. metri, v širino pa do 6 m. Glede tal ni posebej zahteven, le preveč mokra in šotnata tla mu ne ustrezajo. Okroglasti ostrolistni javor je zanimiv tudi v jeseni, saj obarva svoje liste v lepo rumeno barvo. Ker ima gosto krošnjo, dobro zadržuje tudi veter, poleg tega pa se v njegovo krošnjo radi skrijejo ptiči.

Naslednje drevo, ki ima okroglo krošnjo je akacija (Robinia pseudoacacia 'Umbraculifera'). Tako kot javor tudi akacija tvori polno krošnjo okrogle oblike in ne potrebuje veliko obrezovanja. Če se jo že (močno) obreže, se dobro obrašča. Akacija ne cveti in je zato veliko krat zaželena ob kakšnih parkiriščih ali za drevorede. Listi so zelene barve, lihopernati, lističi pa so jajčaste oblike. V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa do 4 m. Ustrezajo ji propustna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Sadimo jo na mesto, ki je osončeno.

Drevo, ki ima tudi okroglasto krošnjo, je mala katalpa (Catalpa bignonioides 'Nana'). Mala katalpa tako kot akacija ne cveti in je zato tudi zelo priljubljeno drevo ob parkiriščih ali za drevorede. Tako kot javor in akacija brez posebnega obrezovanja oblikuje okroglo krošnjo. Ko je katalpa stara že nekaj let, jo lahko obrežemo, da spodbudimo dodatno rast in s tem bolj polno krošnjo. Listi male katalpe so veliki med 10 in 15 cm, zelene barve ter srčaste oblike. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo. V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa do 4 m. Ustrezajo ji vlažna tla, bogata s hranili. Sadimo jo na osončena mesta ali mesta z delno osenčenostjo. Ker ne prenaša vetrov, jo moramo posaditi tako, da bo v zavetju.

Naslednje zanimivo drevo, ki nima posebej opaznih cvetov, je stebrasti dob (Quercus robur 'Fatsigiata'). Cveti v mesecu maju, a ima neopazne cvetove, ki so zeleno rumene barve. Listi so zelene barve in pernato krpati. V jeseni se pojavijo želodi, ki se nahajajo na dolgih pecljih. V višino doseže med 15. in 20 metri, vendar se ga da lepo obrezovati in se mu s tem določi višino. V širino pa doseže med 2. in 4. metri (tudi to lahko določimo z obrezovanjem). Za tla ni posebej zahteven. Dobro prenaša tudi mesta, kjer se ceste pozimi solijo.

Drevo stebraste rasti, ki je tudi primerno za majhne vrtove in ga lahko z obrezovanjem oblikujemo in držimo na želeni višini in širini, je stebrasti gaber (Carpinus betulus 'Fastigiata'). Cvetovi se začno pojavljati po olistanju v mesecu maju in so neopazni ter zelene barve. Listi so ovalne oblike, valoviti in zelene barve. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo. V višino doseže med 10. in 15. metri, v širino pa med 4. in 5. metri (brez obrezovanja). Za tla ni preveč zahteven. Lahko prenese tudi krajša obdobja v vodi (poplavljena območja). Sadimo ga lahko tako na osončena, delno osenčena ali senčna mesta.

Zelo zanimivo drevo za majhne vrtove je povešava breza (Betula pendula 'Youngii'). Povešava breza je zanimiva, saj svoje veje lepo preveša in drži obliko dežnika. Če ne želimo, da ima veje do tal, jih lahko pristrižemo na želeno višino in podnjo postavimo klopco. Povešava breza zelo redko cveti. Listi so zeleni in spominjajo na obliko trikotnika, ki je nazobčan. V jeseni se obarvajo v lepo rumeno barvo. V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa med 4. in 5. metri. Ustrezajo ji vlažna tla. Sadimo jo na osončena mesta v vrtu. Povešava breza je zelo občutljiva glede vlage in je v sušnih obdobjih potrebuje več kot ostala drevesa, drugače bo predčasno začela odmetavati listje ali pa se bo bolj slabo olistala.

Še eno zanimivo drevo, ki ima prevešajočo krošnjo je povešava murva (Moruas alba 'Pendula'). Povešava murva ima prav tako neopazne cvetove kot zgoraj omenjeni predhodniki in se pojavljajo v mesecu maju in juniju. Po cvetenju se oblikujejo sadeži, ki so bele ali rdeče barve in so užitni, sladko kiselkastega okusa. Listi so zelene barve, svetleči in na otip grobi. V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa do 4 m. Ustrezajo ji lahka, prepustna tla. Sadimo jo lahko na osončena ali delno osenčena mesta v vrtu. Ker ne prenaša dobo vetrovnih mest, jo je potrebno saditi na zavetnih legah.

V dveh delih sem opisala drevesa, ki se največkrat sadijo v majhne vrtove. Seveda je na tržišču še veliko dreves, ki so primerna za majhne vrtove, vendar sem se moral omejiti, saj bi lahko o drevesih primernih za majhne vrtove napisala še veliko člankov. Za članek v dveh delih sem izbrala tista, ki so najbolj zanimiva.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing. vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, Marija Herman-Planinšek, svetovni splet

Viri:

• Bruns Pflanzen, Catalogue of trees and shrubs, (2008/09). DATO-Druck GmbH & Co. KG, Oldenburg, Germany,
• Lorenz von Ehren, 2nd Edition, (2004). Pflanzenhandel Lorenz von Ehren GmbH, Hamburg, Germany,
• Van den Berk on Trees, (2002). Boomkwekerij Gebr. Van den Berk B.V., The Netherlands.