Barve v vrtu (3. del)

V prejšnjem članku sem opisala tople barve. Tople barve imajo na drugi strani barvnega kolesa hladne barve s katerimi tvorijo kontraste. Tako bodo v tokratnem članku opisne hladne barve.

Hladne barve

Hladne barve so barve, ki jih uporabljamo za poudarjanje globine in prostornosti. Ker so to ponavadi bolj temne in umirjene barve, jih uporabljamo v svetlih predelih vrta, če želimo doseči učinek večjega vrta. Z njimi lahko tudi umirimo močne barve z druge polovice barvnega kolesa ali pa jih uporabimo za kontrastne barve. Prav tako lahko s hladnimi barvami ustvarimo zanimive harmonične zasaditve.

Zelena pomirja

Zelena barva je barva, ki je v naravi najbolj zastopana, saj je barva vegetacije. Ker deluje pomirjajoče, jo uporabljamo v predelu vrta, kjer bomo počivali (npr. gledanje zelene barve pomaga ublažiti glavobole). Je tudi barva, ki jo lahko kombiniramo skoraj z vsako barvo.

Nekateri so mišljenja, da z zeleno ne moremo narediti zanimivega vrta, vendar se motijo. Kvaliteta zelene barve je v tem, da jo lahko v vrtu uporabljamo tudi samostojno, saj imajo rastline liste različnih oblik, teksture in so lahko v različnih odtenkih zelene. Z različno višino rastlin pa lahko v vrt vnesemo tudi občutek razgibanosti.

Dobre kontrastne zasaditve z zeleno barvo bomo dobili, če ji dodamo rdečo barvo. Harmonične zasaditve pa bomo dosegli z dodajanjem modre in/ali rumene barve, saj je zelena barva mešanica ravno teh dveh barv. Zelena barva se uporablja tudi za umirjanje močnih barv – je nekakšen blažilec.

Modra ohladi

Modra barva je zelo hladna barva, zato je v vročih poletjih dovolj že samo pogled npr. na modro morje, da nas osveži. Uporablja se tudi za poudarjanje globine in prostornosti, zato jo največkrat sadimo na robove v vrtovih.

Poleg zelene je modra barva najbolj prijetna barva, ki jo uporabljamo v vrtovih. Dobro deluje skoraj z vsemi ostalimi barvami. Z vijolično in zeleno barvo tvori nežne harmonične zasaditve, v kontrastnih zasaditvah pa umirja močne barve kot je oranžna (komplementarna barva) in rumena, ki še vedno lahko delujeta svetlo.

Modra barva pride najbolj do izraza, če jo uporabljamo v senci. Na primer pod drevesi lahko pričaramo iluzijo, da je tam jezero. Na soncu bo delovala modra barva nekoliko topleje in lahko odseva odtenke rožnate barve. Tako lahko k takšnim rastlinam kombiniramo rožnato barvo in bomo ustvarili harmonično zasaditev, ki bo delovala osvežujoče.

Temno modri cvetovi imajo posebno vrednost. Če jih kombiniramo z belo cvetočimi rastlinami, bodo ostali vidni dalj kot ostale barve. Temu je tako zaradi tega, ker je oko bolj dovzetno za modro barvo v mraku in ker se ob sončnem zahodu začne pojavljati modra barva. To lahko izkoristimo tako, da zasadimo prostor, kjer se zadržujemo ob poletnih večerih, z modro in belo barvo.

Vijolična, simbol prestiža

Vijolična barva je ena izmed najbolj bogatih in razkošnih barv. V nekaterih kulturah je vijolična simbol za prestiž, družbeni položaj in bogastvo, drugje pa jo povezujejo z žalovanjem. S temno vijolično lahko v vrtu ustvarimo kotiček, kjer bomo meditirali. Vijolična barva je tudi barva, ki jo najdemo na robu mavrice.

Vijolična barva ima recesivno lastnost, saj se lahko v vrtu ob kombinaciji z zeleno in ostalimi močnejšimi barvami izgubi. Tako je priporočljivo, da uporabljamo vijolično barvo v skupinskih zasaditvah nekje, kjer bo prišla do izraza (npr. skupinske zasaditve iz sivke (Lavandula sp.)).

Vijolično barvo tako kot modro uporabljamo bolj v ozadjih za dodajanje globine. Deluje diskretno in sproščujoče. Vijolična barva ima tudi to lastnost, da bo ob dodajanju drugih barv, spremenila barvo – npr. z dodatkom rdeče bo delovala bolj purpurno rdeče, z dodatkom modre pa bo delovala bolj modro. Z njo lahko tudi omilimo živahne barve (npr. rumeno barvo).

Harmonične zasaditve z vijolično barvo bomo dosegli, če ji bomo dodajali modro in/ali rožnato barvo. Vijolična barva je tudi najbolj temna barva na barvnem kolesu in je že zelo blizu črni barvi. Njena kontrastna barva je rumena. Pri tej kontrastni kombinaciji moramo biti pazljivi, da ne bomo uporabljali preveč temno vijolične barve in močne rumene, ker bo rumena preveč izstopala. Poskušajmo najti bolj umirjene vijolične in nežno rumene barve.

Črne ni v naravi

Črna barva je barva, ki ni zastopana na barvnem kolesu, a bi jo vseeno rada omenila. V naravi črne barve ni – obstajajo črnikave barve. Rastline s črnimi cvetovi delujejo očarljivo in nenaravno. Mogoče se ravno zaradi tega žlahtnitelji že dolga stoletja trudijo, da bi dobili čisto črno barvo v cvetu katere od rastlin.

Kot sem zapisala v prejšnjem odstavku črne barve v naravi ni. Cvetovi, listje in stebla, ki izgledajo črno, vedno vsebujejo še eno barvo – rdečo ali vijolično. Črna barva vnese v nasad dramatičnost, zato jo lahko vnašamo v vrt na pravšnji razdalji.

Črna barva ima na nasprotni strani belo barvo s katero tvori kontrast. V vrtu jo uporabljamo predvsem za poudarjanje globine. Sama barva pa pomeni odsotnost svetlobe in predstavlja nedostopnost ter individualnost.

Siva povezuje močne barve

Siva barva je barva, ki lahko pastelne barve naredi bolj intenzivne, na drugi strani pa nevtralizira (umiri) kričeče barve. Čeprav je siva v naravi malo zastopana, ima 'diplomatsko' vlogo, saj pomaga povezovati barve, ki se drugače med sabo 'tepejo'.

Siva barva je bolj nevtralna barva in se velikokrat uporablja za ozadja, da pridejo druge barve bolj do izraza. Zelo uporabna je v kombinaciji z močnimi barvami, ki se jih drugače izogibamo. Tako lahko dosežemo kontrastno zasaditev, če kombiniramo sivo barvo z rastlinami, ki imajo temne cvetove ali liste (npr. temno vijolična, temno rdeča barva). Harmonične zasaditve bomo dosegli, če bomo k sivi barvi kombinirali modre, rožnate in krem barve.

Siva barva je nekakšna kompromis med belo in zeleno barvo, kajti velikokrat se zgodi, da je bela barva v neki kombinaciji premočna, zelena pa ne umiri barv kot smo si zamislili.

V naravi ne zasledimo veliko sive barve, največkrat jo najdemo v sivih listih. Takšne rastline (sivo-listne) so v večini sukulenti in imajo rade suha področja.

Neprecenljiva bela v vrtu

Bela barva pravzaprav ni barva, a ima neprecenljiv efekt v vrtu, saj:

• na soncu deluje hladno in osvežujoče,
• v senci osvetli temne kotičke in
• je zvečer zadnja barva, ki jo še vidimo, ko se ostale barve že izgubijo v ozadje.

Je tudi barva nasprotij, saj lahko deluje hladno in elegantno, na drugi strani pa je lahko romantična.

Belo barvo lahko kombiniramo z vsemi ostalimi barvami. Harmonične zasaditve z belo barvo delujejo osvežujoče in vzpodbudno. V kontrastnih zasaditvah pa lahko bela barva deluje kot blažilec med dvema močnima barvama. Poznane so tudi zasaditve, kjer je uporabljena samo bela barva. Takšni vrtovi lahko včasih delujejo dolgočasno, a tudi razgibano.

V zasaditvah, kjer imamo poleg bele barve tudi zeleno, lahko uporabimo rastline z velikimi belimi cvetovi. Če pa uporabljamo belo barvo v mešanih zasaditvah, kjer je uporabljenih več barv, je priporočljivo, da imajo rastline manjše bele cvetove, da bela barva ne izstopa preveč.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing. vrt

Foto: Tanja Planinšek

Viri:

• Chivers S., (2005). Planting for Colour. A David & Charles Book, F+W Publications Inc.,
• Fisher S., (2005). Garden Colour. Octopus Publishing Group Ltd, London,
• Lawson A., (1996). The Gardener's Book of Colour. Frances Lincon Limited, London.