Barve v vrtu (1. del)

Barve v vrtu igrajo pomembno vlogo, vendar veliko krat pri izbiri rastlin za vrt izbiramo le-te glede na njihov izgled – torej kaj nam je všeč na prvi pogled. Ob tem pa pozabljamo, da imajo različne rastline različne potrebe na katere moramo biti pozorni, saj vse rastline ne rastejo v vseh pogojih. Pri izbiri rastlin za naš vrt se je potrebno pozanimati v kakšni zemlji rastejo, koliko vlage potrebujejo, kakšna lega jim ustreza (sonce, senca, delna senca), višina, ki jo dosežejo, in drugi dejavniki, ki jih moramo upoštevati, da bodo rastline lepo uspevale. Ob vsem naštetem je dobro upoštevati tudi čas in trajanje cvetenja. K rastlinam, ki ne cvetijo dolgo, lahko kombiniramo rastline, ki so zanimive v listih.

Pri vsem zgoraj naštetem ugotavljamo, da v vrtu igrajo pomembno vlogo tudi barve. Izbira barva in s tem tudi rastlin se je skozi zgodovino spreminjala. Naši predniki niso imeli tako zelo široke palete rastlin in z njimi barv. Izbira rastlin in barv se je širila skozi stoletja s pomočjo žlahtnjenja. V vrtovih naših prednikov je tako velikokrat prevladovala zelena barva.

Barve se spreminjajo tudi glede na osvetljenost. Na primer temne barve se v temnem kotičku izgubijo, medtem ko nam na svetlem mestu pričarajo občutek globine. Z barvami lahko nek prostor optično povečamo ali zmanjšamo. Z njim lahko pričaramo v vrtu tudi različna razpoloženja.

Barvana teorija

Barve so pomembna sestavina vsakega vrta. Če vemo kako jih uporabljati (kombinirati), lahko vrtu dodamo dodaten čar. S pravilnimi barvnimi kombinacijami lahko naredimo majhen vrt večji in večji vrt manjši.

V osnovi poznamo šest (6) barv. Le-te so barve mavrice, ki jih dobimo tako, da spustimo svetlobni žarek skozi prizmo, kjer se žarek lomi v ločene in jasne barve.

Medtem ko mi vidimo vse barve mavrice, naše oko pravzaprav zaznava samo tri:

Rdečo

Rumeno

Modro

Tem trem barvam pravimo primarne barve.

Ostale barve, ki jih vidimo v mavrici pa so:

Oranžna, ki je mešanica rdeče in rumene barve.

Zelena, ki je mešanica rumene in modre barve.

Vijolična, ki je mešanica modre in rdeče barve.

Tem trem barvam pa pravimo sekundarne barve, ker so nastale z mešanjem primarnih barv.

Če zgoraj naštete barve nanizamo na nek trak in le-tega upognemo, dobimo tako imenovano barvno kolo.

Če barvno kolo razdelimo na polovico, bomo dobili na eni strani hladne barve, na drugi pa tople barve. Barvno kolo lahko uporabimo za prikazovanje razlik med harmonijami in kontrasti.

Harmonije

Če želimo v vrtu doseči harmonično zasaditev, bomo skupaj sadili rastline, ki vsebujejo barve, ki na barvnem kolesu ležijo ena poleg druge.

Harmonične zasaditve so lahko pomirjajoče, sproščujoče, razburljive ali živahne. Na primer kombinacija modre, rumene in zelene deluje sproščujoče in pomirjajoče, kombinacija oranžne, rumene in rdeče pa deluje živahno in polno energije.

Kontrasti

Zasaditve z rastlinami, ki imajo cvetove ali liste v barvah, ki si na barvnem kolesu niso blizu (nasproti ležeče), so poznane kot kontrastne zasaditve. Kontrasti vedno vsebujejo tople barve, ki se ujemajo s hladnimi barvami. Barve, ki si na barvnem kolesu ležijo nasproti so znane tudi kot dopolnilne barve, npr.:

• rdeča in zelena,
• oranžna in modra,
• rumena in vijolična.

Barvna jakost

Kot vemo imajo barve različne jakosti. Če želimo v vrtu doseči močan kontrast, bomo izbirali rastline, ki vsebujejo barve, ki so si nasproti ležeče na barvnem kolesu. Pri tem pa moramo biti pazljivi, da bomo vnesli v vrt približno enako količino ene in druge barve. Podobno je pri harmoničnih zasaditvah.

Marsikdo si zaželi imeti vrt zasajen samo z eno barvo. Tudi takšni vrtovi so lahko zanimivi. Pri tem pa izbiramo rastline, ki vsebujejo isto barvo v različnih odtenkih. Znani so npr. angleški beli vrtovi.

Ker poznamo veliko različnih barv, moramo vedeti tudi, da imajo različne nianse in da so nekatere zelo nasičene.

Nasičenost in nianse

Nasičena barva je barva, ki je zelo intenzivna in čista. Bolj kot je barva nasičena, bolj bo izstopala iz okolice. Vse to je potrebno upoštevati tudi pri načrtovanju vrtov, še posebej, če uporabljamo močne barve kot so npr. oranžna, rdeča in rumena. Te barve uporabljamo v vrtu, če želimo imeti močne in bogate barve (z njimi poudarimo kakšen vrtni element).

Če je nasičenost nekakšno merilo za barvno intenzivnost, so nianse merilo za svetlo in temno. Vse barve vsebujejo nianse, ki so lahko svetle ali temne. Tako ima npr. rumena svetle nianse, vijolična pa temne.

Vizualna prevara

Barve igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju velikosti vrta, saj lahko z njimi ustvarimo vizualno prevaro. Pravilno uporabljene barve v majhnih vrtovih lahko pričarajo občutek odprtosti in svetlosti, medtem ko lahko barve v velikih vrtovih povežejo vrt z okolico ali pa ga vizualno zmanjšajo.

Pomembno si je zapomniti:

• da bodo svetle, tople barve dajale občutek odprtosti, da je nekaj bliže kot v resnici je,
• temne barve pa bodo dajale občutek oddaljenosti oz. globine.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Foto: Marija Herman-Planinšek, Vladimir Planinšek in Tanja Planinšek

Viri:

• Bos T. (2008). Living Color. Ebben Nurseryman, Cuijk, Netherlands,
• Chivers S., (2005). Planting for Colour. A David & Charles Book, F+W Publications Inc.,
• Fisher S., (2005). Garden Colour. Octopus Publishing Group Ltd, London,
• Lawson A., (1996). The Gardener's Book of Colour. Frances Lincon Limited, London.
• http://www.tigercolor.com/color-lab/color-theory/color-theory-intro.htm