AMERIŠKE BOROVNICE (Vaccinium corymbosum) – KISLOLJUBNE LEPOTICE

Ameriške borovnice so nepogrešljive v našem vrtu še posebej, če imamo dovolj prostora. Radi jih imajo otroci in tudi ptiči. Ameriške borovnice so rastline s posebnimi zahtevami. V višino lahko zrastejo do 2,5 m. Plodovi so debelejši kot pri gozdni borovnici in tudi bolj zdravi (vsebujejo dvakrat več mineralov in trikrat več vitamina C). Ker jih je možno kupiti na trgu v različnih sorta, lahko ameriške borovnice zobamo vse do jeseni.

Ameriške borovnice izvirajo iz Severne Amerike. Njena naravna rastišča najdemo na vzhodu Kanade in vse od vzhoda in do zahoda ZDA. Naravno je prisotna tudi v Evropi, na Japonskem, Novi Zelandiji,….

Sadnja in gnojenje

Ameriške borovnice bodo dajale najboljši pridelek, če jim pripravimo kislo zemljo (pH med 3,8 in 5,0) bogato s humusom. Sadilna jama naj bo globoka med 40 in 60 cm in široka med 60 in 80 (100) cm. Zemljo pripravimo iz šote in kisle gozdne zemlje, lahko pa tudi uporabimo kisli substrat, ki je ravno pravšnje sestave za sajenje ameriških borovnic. Ameriško borovnico posadimo nekoliko globlje ali pa tako globoko kot je rastla v drevesnici. Ker se z leti rastišče razkisluje, je potrebno kisli substrat dodajati.

Na površini napravimo zastirko – lahko iz iglic (bor, smreka) ali pa iz lubja (bor, smreka), ki naj bo debeline nekje 5 do 10 cm. Zastirko je potrebno stalno dodajati – nekje po enem ali dveh letih. Zastirka bo preprečevala prekomerno izhlapevanje vlage in rast plevelu.

Substratu za sajenje lahko dodamo tudi kislo mineralno gnojilo (gnojilo za sleče ali gnojilo za borovnice) – nekje od 200 do 400 g. Gnojilo lahko dodajamo tudi kasneje (do 100 g) – največkrat pa po tem, ko poberemo ves pridelek, da si rastlina tudi nekoliko opomore.

Rez

Ameriške borovnice vzgajamo podobno kot črni ribez. Izrezujemo izrojene veje, ki jih nadomestijo mlade veje. Obrezujemo oz. izrezujemo spomladi. Če ameriške borovnice posadimo na novo, močnejše poganjke porežemo na dve tretjini dolžine. Porežemo tudi poškodovane (od zmrzali, nizkih temperatur pozimi) poganjke – porežemo jih do prvega zdravega popka.

Ker ameriške borovnice cvetijo dokaj pozno, skoraj ni skrbi za poznopomladansko pozebo cvetov.

Težave

Velika težava je suša. Znaki na rastlini se kažejo v zastali oz. slabi rasti, rjavenju listov od roba navznoter, cvetovi so modrikaste in ne bele barve, plodovi predčasno dozorijo in so neokusni. Težavo se da rešiti tako, da rastlino redno zalivamo v času cvetenja in plojenja.

Težava je lahko tudi moča (preveč mokra tla). Na terenu kjer voda zastaja in je substrat slabo odceden, prično rastlinam odmirati korenine. Prav tako rastline predčasno zaključijo z rastjo – listi se obarvajo tako kot v jesenskem času. Težavo lahko odpravimo z drenažo ali pa omogočimo odcejanje vode s sajenjem v rahlo klančino.

Težavo lahko v mokrem in hladnejšem času predstavlja tudi cvetna monilija. To težavo lahko odpravimo tako, da škropimo s pripravki proti cvetni moniliji pred cvetenjem.

Če na rastlinah ameriških borovnic opazimo rumeno listje ali slabšo rast, jim je potrebno dodati gnojilo.

Zgodaj spomladi lahko na rastlinah opazimo tudi obžrte liste. Zato so lahko krive gosenice ali pa tudi vrabci. Pred vrabci lahko rastline zaščitimo z mrežo, gosenice pa lahko poškropimo s primernimi pripravki ali pa jih pobiramo ročno.

Nekaj sort ameriških borovnic

'Bluetta' je sorta, ki zraste v višino do 150 cm. Je zgodnja sorta, saj zarodi že konec junija. Plodovi dozorevajo do sredine julija. Plodovi so srednje veliki, sploščeni do okrogli, srednje čvrsti in blagega okusa.

'Early Blue' je sorta, ki zraste v višino med 150 in 180 cm. Tudi ta sorta spada med zgodnje sorte (zarodi konec junija). Plodovi dozorevajo postopoma in dozorevajo nekje tri tedne. Plodovi so debeli, okrogli, modre barve z močnim poprhom, so sladko-kislega okusa in aromatični.

'Duke' je sorta, ki zraste v višino med 150 in 180 cm. Tudi ta sorta je zgodnja, saj zori že konec junija. Plodovi dozorevajo do druge polovice julija. So veliki, sploščeni, čvrsti in blagega okusa.

'Patriot' je sorta, ki zraste v višino do 170 cm. Zarodi zgodaj – konec junija. Rodnost je velika. Plodovi dozorevajo postopoma do konca julija. Plodovi so veliki do zelo veliki, sploščeni, srednje modre barve, čvrsti in zelo dobrega okusa.

'Sierra' je sorta, ki zraste v višino do 200 cm. Spada med srednje zgodne sorte, saj zarodi v začetku julija. Plodovi dozorevajo postopoma vse do sredine julija. Plodovi so srednje veliki do veliki, srednje modi, čvrsti in dobrega okusa.

'Berkeley' je sorta, ki doseže višino do 180 cm. Plodovi začno zoreti v začetku meseca julija in dozorevajo postopoma nekje od štiri do šest tednov. Je zelo kakovostna debeloplodna sorta. Plod je zelo debel, nekoliko sploščen in ima močan poprh. Plodovi so prijetnega kiselkastega okusa in zelo aromatični.

'Herbert' je sorta, ki v višino doseže do 170 cm. Spada med bolj pozne sorte, saj zarodi konec julija in postopno rodi vse do začetka septembra. Plodovi so zelo debeli, modre barve in prijetnega, osvežujočega sladko-kislega okusa. Sorta je občutljiva na kalcij v tleh. V slabo kilh tleh grm zaostane v rasti, zmanjša se tudi rodnost.

'Jersey' je sorta, ki doseže višino čez 200 cm. Spada med pozne sorte, saj zarodi sredi julija in postopno rodi vse do srede septembra. Plodovi so srednje debeli, okrogli in modre barve z močnim poprhom. So prijetnega sladko-kislega okusa.

'Elliot' je sorta, ki doseže višino med 150 in 180 cm. Spada med najbolj pozne sorte, sad zarodi žele v avgustu in rodi do srede septembra. Rodi veliko. Plodovi so srednje veliki, sploščeni do okrogli, svetlo modre barve in dobrega rahlo kiselkastega okusa.

Uporaba plodov

Jagode ameriških borovnic so zelo hranilne – bogate so s sladkorji, vitamini, kislinami, rudninami. Tako kot vsa jagodičja, tudi ameriške borovnice spadajo med nizkokalorično sadje. Pomembne so v dietni prehrani in domačem zdravilstvu. Zaradi vsebnosti kislin, pektinov in aromatičnih snovi spodbujajo izločanje sline ter pomagajo pri prebavi. Zaradi vsebnosti kalija v jagodah pomagajo izločati vodo iz telesa. Čreslovina v jagodah deluje razkuževalno in ščiti stene ožilja. Naravno barvilo mirtilin (vsebujejo ga tako jagode kot tudi listi) pomaga pri zniževanju vsebnosti sladkorja v krvi.

Jagode borovnic pa so uporabne tudi v peki. Z njimi lahko spečemu številne dobre pite, peciva,…. Iz njih lahko stisnemo okusen sok. Najboljše pa so seveda sveže.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek

Vir:

• http://www.drevesnica-kren.si (dostopno 20.4.2021)
• https://en.wikipedia.org/wiki/Vaccinium_corymbosum (dostopno 20.4.2021)
• https://www.omorika.si/sl/Ameriske_borovnice/ (dostopno 20.4.2021)