Načrtovanje vrta

Se morda sprašujete zakaj potrebujete načrt vrta? Odgovor je povsem preprost. Načrt vrta je potreben, ker je improvizacija pri nastajanju vrta škodljiva, predvsem pa draga. Vrt prav tako ne nastane v enem zamahu, ampak je to dolgotrajni proces. Pri nastajanju vrta moramo tudi uskladiti zamisli z danimi možnostmi. Želja je običajno veliko, parcele pa so zelo različne. Do idealnega vrta bomo prišli le, če bomo pri načrtovanju upoštevali, naš okus, stranske vplive in funkcionalnost. Vrt mora biti lep, skladen, praktičen, vse leto barvit in vabljiv.

Osnovni dejavniki, ki vplivajo na načrtovanje in jih moramo upoštevati so klima (mikroklima), zemljišče, lokacija (nebesne smeri, smer vetra, preglednice, osenčenost), pripravljenost za delo v vrtu in seveda okolje. Od naštetega je odvisno za kašen tip vrta se bomo odločili. Ali bo to mestni vrt, vrt na obrobju mesta, podeželski vrt, kmečki vrt, družinski vrt, uporabni vrt, ….

Prvi korak do načrta  vrta je izris skice parcele v merilu. Na skici si označimo strani neba. Tako bomo vedeli kje je veliko sonca in kje je senca, kar pomembno vpliva na izbor rastlin. Na skici moramo skicirati tudi naklone terena. Ali so to blagi nakloni, ali strmina. Posledično se bomo odločali o izdelavi teras, podpornih zidov ali umestitvi stopnic. V primeru, da je parcela ravna, pa si bomo morda zaželeli vzpetine, ki lahko nastane iz izkopanega materiala ob gradnji hiše.

Naslednji korak je razdelitev prostora na skici na osnovi namembnosti. Tako bomo na skici označili kje bo pred hišni vrt,  zelenjavni vrt, sadovnjak, bivalni vrt, rekreativna površina. Ta del načrtovanja je zelo pomemben, saj če si bomo vzeli dovolj časa in bomo dobro premislili, kaj bomo imeli na katerem delu parcele, pozneje ne bo potrebno delati večjih posegov ali sprememb. Vrt bomo s časom lahko le z manjšimi posegi  prilagodili  spremembam naših potreb.

Po razdelitvi vrta po namembnosti, pridemo do točke, ko lahko razmislimo na kašen način si bomo uredili dovoz na parcelo in ostale utrjene površine na parceli. Dovoz je lahko peščen. Lahko pa na utrjeni pesek položimo različne materiale: od naravnega kamna, tlakovcev, opeke, granitnih kock, do kombinacije različnih materialov (les, kamen,...).

Sedaj smo prišli do točke, ko razmislimo ali bomo parcelo ogradi ali to vendarle ni potrebno. Vedeti moramo, da nas ograja v enaki meri kot nam nudi zasebnost, tudi izločuje iz okolja. V strnjenih naseljih si vsekakor želimo zagotoviti intimo, na deželi kjer je več prostora pa ograja običajno ni potrebna. V primeru, da se odločimo za ograjo imamo na voljo različne možnosti od lesenih, zidanih do kovinskih ograj. Lahko pa se odločimo tudi za žive meje, ki so okolju bolj prijazne, nam pa vseeno nudijo zaščito pred vsiljivimi pogledi, prahom in delno hrupom. Izbira je pestra. Lahko izbiramo med vednozelenimi in listopadnimi živimi mejami. Pri izbiri pa naj bo naše vodilo, da izberemo živo mejo, ki se ujema z okoljem (avtohtone vrste). Takšna živa meja bo naš vrt še bolj povezala z okoljem.

Potem, ko smo se odločili glede ograditve parcele, bomo razmislili, katerih drugih vrtnih elementov si še želimo na vrtu. V primeru, da imamo na parceli brežine, si lahko zelo naravno uredimo skalnjak, ta je lahko na soncu ali v senci, rastlin za ta namen je na izbiro veliko. Na vrtu si lahko uredimo tudi različne vodne motive. Voda na vrtu je vedno zaželena, saj nas pomirja. Vodni motivi so lahko zelo različnih velikosti od 'čebrička' do plavalnega bazena. Vedeti pa moramo, da je z vodnimi motivi veliko dela.  

Na vrtu si lahko postavimo pergolo, kjer bomo iskali senco in počitek v vročih poletnih dneh ali se prijetno družili z domačimi ali prijatelji. Materialov in izvedb je zelo veliko, tako da lahko vsak najde zase najbolj primerno.

Zadnja leta so vse bolj priljubljene letne kuhinje, tudi to je vrtni element, ki nam lahko popestri vrt in nam vrt in bivanje v njem še bolj približa.

Mlade družine bodo vsekakor del bivalnega vrta namenile otroškim igralom, ki jih lahko s časom, ko otroci odrasejo, odstranimo.

Pri načrtovanju vrta pridemo do točke, ko razmislimo tudi  o tem ali bomo travo, ki je čeprav se zdi nezahtevna, zelo pomemben del vrtne površine. Travo lahko posejemo, lahko pa se odločimo za polaganje travne ruše in tako zelo na hitro pridemo do lepe zelenice.

Tako smo prišli do tistega kar je bistveni sestavni del vsakega vrta, to so rastline. Sedaj se bo potrebno odločiti za strukturo sadnje rastlin v vrt. Izbirali bomo med  iglastimi in listnatimi drevesi, različnih velikosti: od velikih, srednje velikih do malih dreves. Odvisno koliko prostora imamo na parceli. Izbirali bomo med cvetočimi in zimzelenimi grmovnicami. Tu je izbira zelo pestra, saj so na razpolago različno velike grmovnice, ki cvetijo pozimi, spomladi, poleti in tudi v jeseni. Grmovnice so lahko izjemno zanimive v jeseni, ko se obarvajo listi in ko so nekatere med njimi okrašene s plodovi.

Zelo pomemben del rastlin, ki jih lahko posadimo na vrt so trajnice. Le-te so različnih velikosti, po času cvetenja, po barvi in obliki cvetov, po barvi in obliki listov. Najdemo take, ki jim je všeč sonce kot take, ki dobro uspevajo v senci. To je skupina rastlin, ki prinese v vrt največ življenja. Z dobrimi kombinacijami dosežemo, da se na vrtu vedno kaj dogaja.

Živimo v pasu, kjer se v naravi še vedno menjajo štirje letni časi, zakaj se to ne bi odražalo tudi na vrtu.   

Na vrtu lahko posadimo tudi plezalke, ki jih lahko speljemo po opornih zidovih ali na pergole.

Tisti, ki imajo več časa si lahko omislijo  kot dodatek enoletnice, ki dolgo in pestro cvetijo. Za cvetenje v zgodnji pomladi pa lahko med trajnice ali v travo posadimo tudi čebulnice.

Izbrane rastline za naš vrt bodo skladne po velikosti, obliki in lastnostih. Naš ureditveni načrt v merilu pa bo vseboval vrisane stavbe, poti, grede z izbranimi rastlinami, parkirišče, ribnik, pergolo, skalnjak,….

To je bilo nekaj osnovnih nasvetov, kako narediti načrt vrta. Na koncu pa še prijazen nasvet, če niste ravno domači z rastlinami in načrtovanjem, si poiščite nasvet ali naročite načrt pri strokovnjaku. Prihranili si boste precej časa in denarja.

Pripravila:

Marija Herman-Planinšek, univ.dipl.ing.

Foto:

Marija Herman-Planinšek