Rez sadnega drevja

Pri sadnem drevju z rezjo ohranjamo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Za primerno rast in pridelek je potrebna zadostna količina hranilnih snovi, ki jo rastlina dobi s fotosintezo. Da le-ta nemoteno poteka, rastlina potrebuje zadostno količino osvetljenih listov. Zadosti osvetljena krošnja sadnega drevja bo doprinesla tudi k zadovoljivemu pridelku. Da pa je krošnja primerno osvetljena, jo moramo tudi pravilno negovati (pravilna rez).

Pri mladih sadikah sadnega drevja je pomemben tudi koreninski sistem. Če je le-ta poškodovan, moramo skrajšati vrh in predčasne poganjke. Namreč poškodovan koreninski sistem ne mora zagotoviti zadostno količino hranil za veliko količino listne površine.

Pri mladih rastlinah praviloma krajšamo le vrh, da s tem dosežemo primerno razporeditev ogrodnih vej. Pri rezi vrhov moramo biti pozorni, da ga odrežemo nekoliko poševno in ne preblizu brsta.

Dokončno oblikovano sadno drevo mora biti takšne oblike, da je krošnja dovolj osvetljena. To dosežemo tako, da so veje v zgornjem delu krošnje krajše in jih je manj kot pa v spodnjem delu krošnje. Če je sadno drevo obrezano pravilno, dobimo izgled piramide. Za kakšno rez pa se bomo odločili je odvisno tudi od vrste sadnega drevja. Prav tako je pomemben čas rezi.

Pri rezi sadnega drevja najprej odrežemo vse odvečne in najdebelejše veje. Potem začnemo z rezjo od vrha proti dnu krošnje. Pri tem upoštevamo pravilo, da morajo biti zgornje veje krajše od spodnjih. Stranske veje morajo biti obraščene v obliki trikotnika (veje na koncu so krajše od notranjih vej). Sadnemu drevju vedno pomlajujemo rodni les. Tako naj bo na drevesu čim več dveletnega rodnega lesa in dovolj enoletnih poganjkov, ki se bodo razvili v rodni les.

Preden začnemo z rezjo sadnega drevja si drevo najprej dobro ogledamo. Potem ocenimo samo rast drevesa v preteklem letu in rodni nastavek. Na podlagi tega se odločimo ali bomo opravili močnejšo rez ali le zmernejšo. Kadar pričakujemo zelo rodno leto, opravimo močnejšo rez kot v letih z manjšim rodnim nastavkom.

Čas rezi sadnega drevja

Jablane in hruške večinoma obrezujemo v času zimskega mirovanja. V krajih s hladnejšimi zimami začnemo z obrezovanjem proti koncu zime, ko mine čas nizkih temperatur (t.j. konec februarja, začetek marca).

Breskve in nektarine obrezujemo pozimi v dobi mirovanja in poleti v času vegetacije. Pri zimski rezi v hladnejših krajih moramo biti pozorni, da jih obrežemo tik pred cvetenjem. V krajih s toplejšimi zimami pa lahko začnemo z obrezovanje že v začetku zime in nadaljujemo vse do cvetenja.

Mlade češnje in višnje obrezujemo spomladi. Starejša drevesa češenj in višenj pa obrezujemo med obiranjem ali takoj po njem.

Slive in češplje obrezujemo v času zimskega mirovanja in v času vegetacije.

Kutina se obrezuje v času zimskega mirovanja (t.j. konec februarja, v začetku marca). Prav tako se lahko opravi poletna reza, a se največkrat uporablja za gojenje mladih dreves.

Nešplja ne prenaša dobro rezi, zato jo obrezujemo poleti in še to mlada drevesa.

Kaki obrezujemo proti koncu zime, ko mine nevarnost nizkih temperatur.

Orehe obrezujemo 4 do 6 tednov pred brstenjem, ko je vreme bolj hladno in oblačno. Takrat najmanj solzi iz ran in jih lahko premažemo s cepilno smolo. Rane, ki močno solzijo, praktično ne moremo premazati s cepilno smolo. Opravimo tudi poletno rez in sicer po cvetenju.

Pomembno je vedeti, da mlada drevesa vseh sadnih vrst režemo spomladi tik pred brstenjem.

Orodje, ki ga uporabljamo za rez sadnega drevja

Pri rezi sadnega drevja uporabljamo:

• Sadjarske škarje,
• žago,
• nož krivec,
• strguljo ali žično ščetko,
• cepilno smolo,
• rafijo,
• vrvico in
• lestve.

S sadjarskimi škarjami režemo mladike in tanjše veje. Debelejše veje odrežemo z žagami. Najpogosteje uporabljamo žago z lokom. Z nožem krivcem (ima ukrivljeno rezilo) obrezujemo večje rane, ki nastanejo pri rezi debelejših vej. S strguljami ali z žično ščetko odstranjujemo z debel in starejših ogrodnih vej odmrlo staro lubje (pod njim se lahko skrivajo škodljivci), mah in lišaj. Cepilno smolo uporabljamo za premazovanje ran. Z njo pospešimo ras kambija (celilno tkivo) in s tem celjenje ran. Prav tako se z uporabo cepilnih smol prepreči razvoj škodljivih glivic, ki lahko okužijo rane. Z rafijo privezujemo mladike v želeno lego. Pri tem pazimo, da je ne:

• zavežemo preveč na koncu,
• zavežemo premočno, da bi se zajedala v vejo, ko se ta zadebeli.

Za privezovanje močnejših vej se ponavadi uporablja vrvica.

S pravilno rezjo sadnega drevja si lahko pridelek sadja povečamo in s z njim sladkamo v jesenskih in tudi zimskih dneh.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: svetovni splet

Viri:

Literatura:

• Jazbec M., Vrabl S., Juvanc J., Babnik M., Koron D.; Sadni vrt (1995); ČZD Kmečki glas, Ljubljana.

Fotografije:

• http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/rez-sadnega-drevja-rast-pridelek-drevesa-v-ravnovesju