Domov / Okrasne sadike / Listavci / Prunus avium - divja češnja

Prunus avium - divja češnja

Pošljite povpraševanje

Prunus avium - divja češnja

Latinsko ime: Prunus avium

Slovensko ime: divja češnja

Hitrost rasti: srednje hitra

Višina in širina: 15 - 20 m, 8 - 10 m

Zahteva po svetlobi: sonce

Čas cvetenja: april, maj

Talne zahteve: sveža, bogata in topla rastišče, prenese tudi bolj skromna tla

Uporabnost: soliter, gozd, skupinske zasaditve, drevoredi

Divja češnja je listopadno drevo. Listi so premenjalno razporejeni, enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični, po robu nepravilno nažagani, spodaj so najprej dlakavi, pozneje goli, dlakavi so samo ob žilah. Cvetovi so dvospolni in bele barve. Plodovi so koščičasti (češnje) in dozorijo sredi poletja. Češnje so okroglaste, okrog 1 cm debele, rdeče, popolnoma zrele tudi črne barve, sladke in dišeče. Divja češnja je enodomna in žužkocvetna vrsta.

Lastnosti rastlin

Oblika rastline
jajčasta

Čas cvetenja
april, maj

Hitrost rasti:
srednje hitro rastoča

Višina in širina
15-20 m, 8-10 m

Barva cvetov:
bela

Jesenska barva
rumeno-oranžna do škrlatna

Zahteva po svetlobi:
sonce

Talne zahteve
sveža, bogata in topla rastišče, prenese tudi bolj skromna tla

pH vrednost
nevtralna

Obrezovanje
dobro prenaša obrezovanje

Odpornost zmrzali
občutljiva na pozno pomladansko pozebo

Opraševalci
žuželke

Uporaba
soliter, gozd, skupinske zasaditve, drevoredi

Dodatne informacije

Divjo češnjo lahko posadimo kot samostojno drevo (soliter). Veliko se je uporablja tudi za pogozdovanje in se jo sadi v gozdove. Lahko se jo sadi tudi v skupinah in drevoredih. V zgodnji mladosti prenese nekaj zasenčenja, kasneje potrebuje več prostora.

Divja češnja dobro prenaša obrezovanje. Obreže se potem, ko se poberejo plodovi.

Ustrezajo ji sveža, bogata in topla rastišče, prenese tudi bolj skromna tla. Za rast potrebuje dovolj vlage, zato je ne sadimo na suha rastišča.