Strokovno ime rastline: Paulownia tomentosa (= P. imerialis)

Slovensko ime rastline: Pavlovnija

Hitrost rasti: hitra

Višina in širina: 8 - 15 m, 8 - 15 m

Zahteva po svetlobi: sonce

Barva cvetov: vijolično modra, vijolična

Čas cvetenja: april, maj

Talne zahteve: suha do vlažna in odcedna tla

Uporabnost: soliter, drevored

Je listopadno drevo, ki je zelo uporabno za senco, drevorede in parke. Listi so do 30 cm dolgi, so svetlo zelene barve. Spomladi močno cveti, cvetovi so vijolično modre ali vijolične barve in dišijo. Cvetovi so od 20 do 30 cm dolgi, razvijejo se preden drevo olista. Do jeseni razvije sivo rjave plodove, ki so podobne velikosti kot lešniki in ostanejo na drevesu do pomladi. Paulovnija je eno najlepše cvetočih dreves južne Evrope. Glede tal ni izbirčna, korenine se bogato razraščajo in s tem preprečujejo erozijo tal. Tolerantna je na polucije. Mlade rastline lahko pozebejo do tal, a se v naslednji rastni sezoni poženejo nov poganjek.

V starih časih so na kitajskem ob rojstvu deklice posadili pavlovnijo, ko je deklica zrasla in se poročila so drevo posekali in iz lesa naredili izdelke, ki jih je po poroki uporabljala. Les pavlovnije se da tudi dobro kriviti. To umetnost obdelave lesa so zelo dobro obvladali Kitajci in Japonci. Iz lesa pavlovnije so izdelana mnoga azijska godala vključno z japonskim kotom in korejskimi gayageum citrami.

Nežna, lahka semena pavlovnije so uporabljali  kitajski izvozniki porcelana v 19. stoletju za embalažo (pred razvojem poliestrske embalaže). Ko so se zaboji v katerih je potoval porcelan, razrahljali so iz njih padala semena in tako pomagala širiti pavlovnijo po svetu.

OPOZORILO: Pavlovnija spada na seznam invazivk in se tako ne priporoča za sadnjo. Tako njeno gojenje opuščajo v marsikateri drevesnici.