Parrotia persica - perzijska bukev, parocija
Strokovno ime rastline: Parrotia persica
Slovensko ime rastline: Perzjska bukev, parocija
Hitrost rasti: počasna
Višina in širina: 5 - 7 (10) m, 6 - 10 m
Zahteva po svetlobi: sonce, delna senca
Barva cvetov: rdeča
Čas cvetenja: februar, marec
Talne zahteve: sveža, globoka, hranljiva in odcedna tla
Uporabnost: soliter, park, manjše skupine
Listopadno drevo z nizkim deblom ali več debli in sivo rumenim lubjem. Listi so zelene barve in se jeseni obarvajo rumeno in oranžno-redeče z odtenki vijolične. Cveti z rdečimi cvetovi, ki se pojavijo na še ne olistanih vejah. Po cvetenju se razvijejo plodovi, ki so jajčasti do okrogli. V plodovih so črna semena. Mlade rastline so občutljive za pozebo, odrasle rastline pa so prezimno trdne. V najhladnejših legah pa potrebujejo zimsko zaščito.
Lastnosti rastlin
lijakasta
februar, marec
počasi rastoča
5-7 (10) m, 6-10 m
rdeča
rumena do oranžno-rdeča z odtenki vijolične
sonce, delna senca
sveža, globoka, hranljiva in odcedna tla
rahlo kisla do bazična
prenaša obrezovanje
ne prenaša zmrzali v mladosti
vetrocvetka
soliter, park, manjše skupine
Dodatne informacije
Perzijska bukev ali parocija bo najbolj prišla do izraza posajena kot samostojno drevo (soliter). Lahko se jo sadi v parkih. Lepo pride do izraza tudi posajena v manjših skupinah. Najbolj bo uspevala na sončnih legah. Prenese tudi delno osenčenost. Na hladnejših legah potrebuje zimsko zaščito.
Perzijska bukev ali parocija dobro prenaša obrezovanje. Rez je oblikovna, izrezuje se suhe veje ali vraščene veje.
Usterzajo ji sveža, globoka, hranljiva in odcedna tla. Suše ne prenese.