Domov / Okrasne sadike / Listavci / Fagus sylvatica f. purpurea (= F. sylvatica purpurea, F. sylvatica 'Atropunicea') - rdečelistna navadna bukev

Fagus sylvatica f. purpurea (= F. sylvatica purpurea, F. sylvatica 'Atropunicea') - rdečelistna navadna bukev

Pošljite povpraševanje

Fagus sylvatica f. purpurea (= F. sylvatica purpurea, F. sylvatica 'Atropunicea') - rdečelistna navadna bukev

Strokovno ime rastline: Fagus sylvatica f. purpurea (= F. sylvatica purpurea, F. sylvatica 'Atropunicea')

Slovensko ime rastline: rdečelistna navadna bukev

Hitrost rasti: srednje hitra do hitra

Višina in širina: 25 - 30 m, 25 - 30 m

Zahteva po svetlobi: sonce, delna senca, senca

Barva cvetov: rumena

Čas cvetenja: maj

Talne zahteve: sveža do vlažna, hranljiva in rahlo kisla do bazična tla

Uporabnost: soliter, živa meja, skupinske zasaditve

Rdečelistna navadna bukev zraste v mogočno drevo z široko krošnjo. Ima pokončen vodilni vrh. Stranske veje se široko razprostirajo. Mladi listi so temno rdeči, kasneje rdeče-zeleni. Cvetovi so neopazni. Prvič zacveti po 15-20 letih. V parkih se uporablja kot soliter. Uporabna je tudi kot živa meja.

Lastnosti rastlin

Oblika rastline
široko okrogla

Čas cvetenja
maj

Hitrost rasti:
srednje hitra

Višina in širina
25-30 m, 25-30 m

Barva cvetov:
rumena

Jesenska barva
rdeče-rjava

Zahteva po svetlobi:
sonce, delna senca, senca

Talne zahteve
sveža do vlažna in hranljiva tla

pH vrednost
rahlo kisla do bazična

Obrezovanje
dobro prenaša obrezovanje

Odpornost zmrzali
odporna na zmrzal

Opraševalci
vetrocvetka

Uporaba
soliter, živa meja, skupinske zasaditve

Dodatne informacije

Rdečelistna navadna bukev bo najlepše prišla do izraza, če bo posajena kot samostojna rastlina (soliter). Lahko se ju uporabi v redki skupinskih zasaditvah. Prav tako pa je uporabna za žive meje.

Rdečelistna navadna bukev dobro prenaša obrezovanje. Obrezovanje se izvede v obdobju vegetacije nekje od meseca maja do meseca avgusta.

Ustrezajo ji sveža do vlažna, hranljiva in rahlo kisla do bazična tla. Ne prenaša mest, kjer se pozimi solijo ceste. Prav tako ne prenaša tal, ki so onesnažena.