Corylus avellana - navadna leska
Strokovno ime rastline: Corylus avellana
Slovensko ime rastline: navadna leska
Hitrost rasti: srednje hitra
Višina in širina: 5 - 6 m, 5 m
Zahteva po svetlobi: sonce, svetla senca
Barva cvetov: moški cvetovi: rumeni, ženski cvetovi: rdeči
Čas cvetenja: februar - april
Talne zahteve: sveža, bogata in hranljiva tla
Uporabnost: soliter, skupinske zasaditve, vetrobran
Navadna leska je listopaden večji grm. Listi so dolgi 7 do 10 cm in skoraj enako široki, na zgornji strani temno zelene barve, na spodnji strani svetlejši in ob listnih žilah dlakavi. V jeseni se obarvajo od rumene do rumeno-oranžne barve. Ima moške in ženske cvetove. Moški cvetovi so mačice rumene barve, ki so do 12 cm dolge. Ženski cvetovi so bolj skriti v cvetnih brazdah in se kažejo kot drobne nitaste brazde rdeče barve. Po cvetenju se razvijejo plodovi - lešniki. Plodovi so sprva zelene barve in se do jeseni obarvajo v rjavo barvo. Dozoreli lešniki takoj odpadejo. Največkrat jo najdemo na gozdnem robu, kjer s svojimi odpadlim listjem izboljšuje tla.
Lastnosti rastlin
široko pokončna
februar - april
srednje hitro rastoča
5-6 m, 5 m
moški cvetovi: rumeni, ženski cvetovi: rdeči
rumena do rumeno-oranžna
sonce, svetla senca
sveža, bogata in hranljiva tla
rahlo kisla do bazična
dobro prenaša obrezovanje
odporna na zmrzal
vetrocvetka
soliter, skupinske zasaditve, vetrobran
Dodatne informacije
Navadna leska se lahko posadi kot samostojno rastlino (soliter). Lahko se jo posadi tudi v skupinah. Primerna je tudi za sadnjo kot vetrobran zaradi goste razrasti. Najbolj bo uspevala na sončnih legah, prenese tudi svetlo senco. Močne sence ne prenaša, saj jo le-ta zaduši.
Navadna leska dobro prenaša obrezovanje. Porežemo jo lahko do tal in se bo dobro obrasla. Do tal jo lahko porežemo vsako drugo leto, da se ne razraste preveč.
Ustrezajo ji sveža, bogata in hranljiva tla. Ne prenese suhih, močno degradiranih, mokrih, močvirni in zelo kislih tal.
Navadna leska je pionirska vrsta. V gozdu je pomembna, saj z odpadlim listjem izboljšuje tla, ohranja njihovo vlažnost in varuje tla pred erozijo. Notranjost gozda varuje pred zunanjimi vplivi npr. vetrom. S plodovi se hranijo mnoge gozdne živali.