Vrtni elementi (2. del)

Po končanih grobih zemeljskih delih okoli hiše smo v vrtu speljali potke in umestili stopnice tam kjer je to potrebno. Po mejah parcele smo zgradili ograje ali zidove ali posadili žive meje.

Veliko krat pa se zgodi, da na parceli nastanejo brežine zaradi izkopov na parceli. Le-te brežine, če jih ne utrdimo pravilno, se lahko začno premikati (plazenje). Utrdimo jih lahko z zasaditvami ali kombinacijo opornih zidov in zasaditvijo ali pa samo z opornimi zidovi. V tem primeru s postavitvijo ograj ali zidov ali posaditvijo živih mej počakamo.

V vrtu si lahko omislimo vodne elemente. Kakšen vodni element bomo umestili na našo parcelo je odvisno tudi od same velikosti parcele, saj na majhnih parcelah ne moremo imeti velikih vodnih elementov.

Poleg potk, zidov ali ograj ali živih mej in vodnih elementov si lahko v vrtu postavimo tudi nad-strehe, pergole ali oboke.

Vse zgoraj naštete elemente pa je potrebno v vrtu smiselno povezati, tako da bodo delovale kot celota.

 

Oporni zidovi

Zaradi izkopov na parceli se veliko krat zgodi, da nastanejo novi nasipi, ki jih je potrebno ustrezno utrditi. Na novo nastale brežine so lahko zaradi naravnih dejavnikov zelo nestabilne in jih je potrebno utrditi. Način utrditve je odvisen od razlogov, zaradi katerih so brežine nastale. Razdelimo jih lahko v tri skupine:

  • Nasipi / brežine lahko nastanejo zaradi gradnje objektov. Nove nasipe / brežine pa je potrebno trajno zavarovati, da ne bo prišlo do poškodb na objektih. Običajno so le-ti nasipi tako strmi, da jih lahko zavarujemo le z opornimi zidovi. Vrsta zidu bo odvisna od predvidene višine in naravnih geoloških razmer. V kolikor je možno jih kombiniramo z zasaditvijo, da le-te zidove nekoliko zakrijemo.
  • Če želimo bolje izrabiti razgibanost zemljišča, lahko izdelamo terase. Ob hišah je lahko terasasto oblikovan vrt zelo zanimiv, saj lahko vsako teraso zasadimo v drugačnem stilu. Nivojsko razliko lahko poudarimo tudi s stopnicami.
  • Ravno zemljišče lahko včasih deluje monotono, zato ga lahko razgibamo oz. preoblikujemo z nasipi. Pri oblikovanju le-teh ne potrebujemo opornih zidov. Zemljišče lahko preoblikujemo z zaobljenimi vzpetinami, ki se zlivajo z okolico (ne delujejo kot tujek). S pomočjo vzpetin lahko tudi dvignemo rastišče, saj bomo z rastlinami hitreje dosegli želen učinek – višino.

 

Vrste in značilnosti opornih zidov

Oporne zidove razlikujemo ne le smo po velikosti temveč tudi po samem načinu izgradnje in uporabljenem gradivu. Razlikujemo tri vrste zidov:

  • nizke (do 60 cm),
  • srednje visoke (60 do 120 cm) in
  • visoke (nad 120 cm).

Glede na način gradnje pa so oporni zidovi:

  • Grajeni (togi), ki jih izdelamo iz betonskih zidakov, opečnatih zidakov, naravnih ali klesanih skal, ki jih med seboj povežemo z ustreznim vezivom. Njihova dimenzija mora biti takšna, da jih sezonski premiki zemljišča zaradi zmrzovanja in segrevanja tal ne morejo poškodovati.
  • Zloženi (fleksibilni), ki so izdelani iz posameznih elementov brez veziva. Največkrat se za izgradnjo uporabijo naravne skale zložene v suhozid ali betonske skodelice, uporabijo se tudi betonski stebrički, železni pragovi ali lesene okroglice. Ker posamezni elementi med seboj niso trdno povezani, lažje prenašajo sezonske zemeljske premike.

Pri izgradnji vseh opornih zidov pa moramo upoštevati minimalne zahteve, ki se nanašajo na velikost in globino temelja, debelino zidu in način odvodnjavanja zemljišča za zidom. Temelj mora biti zavarovan pred delovanjem vode in zmrzali s primerno drenažo. Pri grajenih in zloženih zidovih je potrebno zagotoviti ustrezno odvodnjavanje padavinske ali pobočne vode. Pri grajenih zidovih moramo predvideti odprtine za odtok vode.

Zidove lahko obsadimo z rastlinami (grmovnicami, trajnicami), ki bodo malce zakrile sam grajen element in tudi ublažile izgled samega zidu. V primeru postavitve suhozida lahko v prostore med skalami posadimo razne trajnice, ki so navajene takšnih rastnih razmer – malo zemlje.

 

Voda

Pri uvajanju vodnega elementa v vrt je pomembno, da ugotovimo kakšno obogatitev ali pa breme nam bo izbran vodni motiv prinesel. Odločiti se moramo ali bo vodni motiv v vrtu namenjen gojenju rastlin v vodi ali ne, saj je od tega odvisno kakšne materiale bomo uporabili ob gradnji in kakšen bo način vzdrževanja.

Z vodo lahko povečamo pestrost vrtnega prostora. Mirna in gladka vodna površina deluje pomirjajoče, žuborenje vode pa je prijetno za uho. V kolikor je vodno dno temnejše barve, se bo na površini pojavila zrcalna slika okolja, ki bo prostor optično povečala. Vodna površina nikoli ni statična, saj se pod vplivom zunanjih dejavnikov (veter, sonce, dež) nenehno spreminja.

Z vodo lahko spremenimo mikroklimatske razmere v vrtu. Največkrat je to pomembno v krajih, kjer so vroča podnebja, saj se z izhlapevanjem vode prostor ohlaja. Najbolj pa nas v vročih dneh ohladi voda, v kateri se lahko namočimo. V tem primeru se odločimo za gradnjo plavalnega bazena.

Z vodnim elementom lahko tudi povečamo raznovrstnost bivanja na prostem, obogatimo otroško igro in ločimo različne dele vrta.

 

Vrste in značilnosti vodnih površin v vrtu

Voda je zelo zanimiv element v vrtu, saj nima lastne oblike in barve, ampak se prilagodi vsakršni podlagi. V vrtnem prostoru razdelimo vodno površino glede na obliko. Običajno jo razdelimo v dve skupini:

  • pravilno (formalno) oblikovane bazene in
  • nepravilno (neformalno) oblikovane vodne kotanje.

Na to katero obliko bomo izbrali, vpliva zasnova vrtne ureditve, saj mora biti vodni motiv njen sestavni del.

Ko se odločimo katero obliko vodnega motiva bi najraje imeli v vrtu, moramo določiti tudi njegovo velikost, ki mora izhajati iz meril prostora in sorazmerij v njem.

V kolikor se odločimo za pravilno (formalno) oblikovan bazen, imamo na izbiro številne geometrijske oblike – kvadrat, pravokotnik, krog, elipsa, mnogokotnik. Med najbolj pogosto izbrane oblike sodita pravokotnik in krog. Glavna zanimivost pravilno (formalno) oblikovanih bazenov je voda, ki jo lahko poudarimo ali dopolnimo z izborom gradiv za oblikovanje robnega dela bazena, z vzorci ali barvo dna, s podvodno razsvetljavo in številnimi drugimi elementi. Ponavadi zasaditev / obsaditev pravilno oblikovanih bazenov ni pomembna ali pa je ni. Če se odločimo za zasaditev / obsaditev, moramo izbrati rastline s katerimi bomo poudarili kontrastni odnos vodoravne površine vode in navpične rasti rastlin. Vodo, ali bo bazen zasajen / obsajen ali ne, bomo morali v vsakem primeru čistiti s kemičnimi sredstvi, da se v bazenu ne bodo naselile alge.

Za nepravilno (neformalno) oblikovane vodne kotanje se največkrat odločimo, če imamo dovolj velik vrt, saj takšna oblika vodnega motiva zahteva precej prostora. Neformalno oblikovane vodne kotanje nimajo v naprej določene oblike, saj se največkrat prilagajajo naravnim obrisom zemljišča, običajno pa so ovalne ali ledvičaste oblike. Največkrat se za izgradnjo neformalno oblikovane vodne kotanje odločimo, da bi v njih naselili značilne vodne in obvodne rastline. Robove kotanje obsadimo z rastlinami, s katerimi jo bomo vključili v obstoječe okolje. Da bi rastlinam zagotovili najboljše rastne razmere, moramo upoštevati značilne dejavnike, ki se nanašajo na lego v prostoru, razmerjem med globino in velikostjo ter načinom tesnjenja tal. Vodne rastline potrebujejo za rast dovolj svetlobe, zato kotanjo umestimo na sončno lego. Vendar se pojavi problem, saj sonce vodo segreva in s tem ustvari odlične pogoje za razvoj alg. Zaradi tega je priporočljivo vodno rastišče osenčiti z plavajočimi ali potopljenimi rastlinami. Vodno površino lahko delno osenčimo tudi z vejami dreves ali grmovnic, vendar moramo ob tem redno odstranjevati iz vode odpadlo listje.

Nekateri vrtovi niso veliki, zato si veliko krat v njem ne moremo omisliti večjega vodnega motiva. Lahko pa si omislimo kakšen drobni vodni motiv, ki ga lahko oblikujemo kot stenski izvir ali prosto stoječ vodomet ali ptičje napajališče ali večje posode, v katere posadimo sezonske posamezne rastline (miniaturni lokvanj, perunike, podvodne ali plavajoče rastline,…).

 

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek

 

 

Viri:

  • Greenwood P., (1995). The New Gardener – The Practical Guide To Gardening Basics. Dorling Kindersley Limited, London,
  • Rozman Fattori I., (1999). Ideje za ureditev bivalnega vrta. Založba Fattori, Ljubljana,
  • Schubert M., (1972). V domačem vrt. Državna založba Slovenije, Ljubljana,
  • Young C., (Editor-in Chief), (2009). Encyclopedia of Garden Design. Dorling Kindersley Limited, London.
Oporni zid je lahko grajen. Pred njega lahko posadimo rastline in tako skrijemo grajeni element.

Oporni zid je lahko grajen. Pred njega lahko posadimo rastline in tako skrijemo grajeni element.

Brežine lahko utrdimo tudi z naravnimi skalami, mednje pa lahko posadimo rastline.

Brežine lahko utrdimo tudi z naravnimi skalami, mednje pa lahko posadimo rastline.

Brežine z nižjim naklonom obsadimo z nižjimi - plazečimi rastlinami

Brežine z nižjim naklonom obsadimo z nižjimi - plazečimi rastlinami

Bazeni so lahko formalnih oblik.

Bazeni so lahko formalnih oblik.

Neformalne vodne kotanje so največkrat obsajene z rastlinjem, ki jih vključijo v naravno okolje.

Neformalne vodne kotanje so največkrat obsajene z rastlinjem, ki jih vključijo v naravno okolje.

Na mirni vodni površini lahko dobimo zrcalno sliko okolja in s tem optično še povečamo prostor.

Na mirni vodni površini lahko dobimo zrcalno sliko okolja in s tem optično še povečamo prostor.

V manjših vrtovih si lahko omislimo vodomete.

V manjših vrtovih si lahko omislimo vodomete.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.