Rdečelistne grmovnice v vrt vnesejo strast in ljubezen

V prejšnjem članku smo v vrt vnašali svetlobo in sončno barvo z rumenolistnimi grmovnicami. K tem grmovnicam lahko dodamo grmovnice z rdečimi listi in tako ustvarimo harmonično zasaditev.

Rdečelistne grmovnice niso tako občutljive na sonce kot rumenolistne, saj jih lahko brez skrbi posadimo tudi na sončno lego. Rdeča barva je topla in vznemirjajoča barva, ki je sinonim za nevarnost in agresijo, po drugi strani pa je tudi sinonim za ljubezen. Z rdečo lahko v vrt vnesemo strast in dramo, kar drugim barvam ne more uspeti.

Dobro poznana rdečelistna grmovnica je češmin. Dva izmed češminov se uporabljata tudi v živih mejah. Prvi rdečelistni pritlikavi thunbergov češmin (Berberis thunbergii 'Atropurpurea Nana') se uporablja za nižje žive meje, saj v višino doseže 60 cm, v širino pa med 60 in 75 cm. V aprilu zacveti z drobnimi bledo rumenimi cvetovi. Listi se v jeseni obarvajo svetlo rdeče. Njegov višji sorodnik rdečelistni thunbergov češmin (Berberis thunbergii 'Atropurpurea') pa se lahko uporabi za višje žive meje, saj v višino in širino doseže do 3 m (brez rezi). Lepo se vključuje v višjo mešano, cvetočo živo mejo. Tudi ta češmin ima bledo rumene cvetove iz katerih se v jeseni razvijejo rdeči plodovi. Dobro prenaša pozebe, sušo in urbana mesta. Po močni rezi se dobro obrašča. Oba češmina lahko sadimo na sončno do polsenčno lego v vrtu.

Naslednje skupina zanimivih rdečelistnih grmovnic so rdečelistni javorji. Rdečelistni pahljačasti javor (Acer palmatum 'Atropurpureum') je večji grm ali manjše drevo. V nasadu bo izstopal zaradi svoje temno rdeče barve listja, ki se v jeseni obarvajo bolj živo rdeče. Če je posajen na senčno mesto lahko liste obarva v zeleno barvo. Cveti v mesecu maju, a so cvetovi bolj neopazni. V višino doseže med 3 do 5 m, v širino pa je lahko tudi širši kot višji. Svojo temno rdečo barvo listja pa čez celo leto obdrži Acer palmatum 'Bloodgood'. Tudi ta javor je lahko večji grm ali manjše drevo, ki doseže v višino in širino med 4 in 5 m. Listje se v jeseni obarva v škrlatno rdečo. Zelo zanimiva sta tudi japonska rdečelistna javora Acer palmatum 'Dissectum Atropurpureum' in Acer palmatum 'Dissectum Garnet'. Pri njima niso listi zanimivi samo zaradi obarvanosti, ampak tudi zaradi globoko narezanih listov, kar jima doda še dodatni čar. Prvi javor sorte 'Dissectum Atropurpureum' doseže višino do 2.5 m, v širino pa do 4 m. Lahko je tudi cepljen na deblo in tako preveša svoje veje do tal. V jeseni liste obarva v živo rdečo barvo. Drugi javor sorte 'Dissectum Garnet' doseže višino med 1.5 in 2 m, v širino pa med 2 in 3 m. Vsi javori bodo najbolje uspevali na zavetnih legah, kjer ne bo pihal veter po njih. Najbolje pa bodo prišli do izraza, če jih bomo sadili kot soliterje, lepo pridejo do izraza z zelenim ozadjem ali pa ob ribnikih. Na direktnem soncu lahko nekateri rdečelistni javorji dobijo opekline na listih, zato je bolje, če jih sadimo vsaj na polsenčno lego. V sušnem obdobju jih je potrebno tudi zaliti.

Rdeča leska (Corylus maxima 'Purpurea') ni zanimiva samo zaradi rdečega listja, ampak tudi zaradi užitnih lešnikov, ki jih tvori v jeseni. Leska cveti s škrlatno rdečimi mačicami, ki se pojavijo konec zime na še neolistanih vejah. Mladi listi so živo rdeče barve. Kasneje se obarvajo v temno rdečo barvo. Če želimo obdržati barvo listja, jo bomo posadili na polno sonce. V višino in širino doseže do 4 m. V vrtu jo je najbolje saditi kot soliter.

Rdečelistni ruj (Cotinus coggygria 'Royal Purple') je srednje velik grm, ki doseže v višino in širino med 3 in 4 m. Rdeči listi se v jeseni obarvajo v škrlatno rdečo barvo. Cveteti začne konec julija ali v začetku avgusta in cveti tudi še v septembru. Cvetovi spominjajo na rožnate oblačke. Če želimo obdržati rdečo barvo listja ga bomo posadili na polno sonce. V vrtu ga lahko posadimo kot soliter ali pa ga uporabimo v mešani cvetoči živi meji.

Zanimiva rdečelistna grmovnica je rdečelistni mešičkar (Physiocarphus opulifolius 'Diabolo'). Mešičkar cveti v mesecu juniju z belimi cvetovi, ki tvorijo z rdečimi listi kontrast in pridejo lepo do izraza. V višino doseže med 2 in 3 m, v širino pa med 1 do 2.5 m. Barva listja bo najlepše prišla do izraza na sončni legi, brez problemov pa ga lahko posadimo tudi na polsenčno lego. V vrtu ga lahko posadimo kot soliter ali ga uporabimo v mešani, cvetoči živi meji ali pa v skupinskih zasaditvah.

Zadnja rdečelistna grmovnica, ki sem jo izbrala, je rdečelistna vejgelija (Weigela florida 'Purpurea'). Vejgelija cveti z rožnatimi cvetovi, ki se začno pojavljati v mesecu juniju. Cvetovi dajejo lep kontrast rdečim listom. Listi ostanejo na vejah še pozno v jeseni. V višino doseže med 1 in 1.5 m, v širino pa do 1.5 m. Je počasi rastoča grmovnica, ki jo lahko sadimo kot soliter ali jo uporabimo v mešanih, cvetočih živih mejah.

Nekaj rdečelistnih grmovnic / manjših dreves sem izbrala. Izbor bi lahko bil še širši, a izbrane so tiste grmovnice, ki niso zahtevne glede nege in rastejo v vrtu brez kakšnih posebnih zahtev. Mogoče si ustvarite zanimive kontrastne ali pa harmonične zasaditve z njimi.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, Marija Herman-Planinšek, svetovni splet