Pisanolistne grmovnice v vrt vnesejo razgibanost

V dveh prejšnjih člankih smo vnašali z rumenolistnimi grmovnicami sonce in svetlobo, z rdečelistnimi grmovnicami pa strast in ljubezen v vrt. V tokratnem članku pa želim vnesti nekaj razgibanosti, ki jo nudijo pisanolistne grmovnice.

Kot vemo obstajajo pisanolistne grmovnice, ki imajo zanimive kombinacije barv na listih. Nekatere so obarvane z zeleno in belo, druge z zeleno in bež, tretje z zeleno in rumeno in še bi lahko naštevala kombinacije. Nekatere grmovnice, ki imajo v listju svetlejšo barvo (npr. belo ali bež) lahko na močnem soncu dobijo nekaj opeklin. Drugače pa pisanolistne grmovnice niso občutljive, saj jih veliko uspeva na polnem soncu brez, da bi dobile kakšne opekline.

Pisanolistne grmovnice v vrt vnesejo nekaj razgibanosti, saj razbijejo monotonijo npr. zelene barve. K takšnim grmovnicam lahko kombiniramo rastline, ki bodo tvorile z njimi zanimive harmonične ali pa kontrastne zasaditve.

Zanimiva skupina pisanolistnih nižje rastočih grmovnic so trdoleske. Trdoleski z rumeno in zeleno barvo v listju sta Euonymus fotunei 'Blondy' in Euonymus fortunei 'Emerald'n Gold'. Prva trdoleska sorta 'Blondy' ima zeleni rob in rumeno sredico, ki se v zimskem času obarva rožnato. Je dobra prekrovna rastlina. Razrašča se s poganjki, ki imajo koreninice. Z njimi se lahko oprijema tudi zidu in drugih opor po katerih lahko pleza. V višino doseže do 40 cm, v širino pa do 60 cm. Druga trdoleska sorta 'Emerald'n Gold' pa ima rumene robove in zeleno sredico. Rumeni robovi se v hladnejšem obdobju leta obarvajo rožnato. Tako kot predhodnica je prekrovna rastlina, lahko pa je tudi grm, če je ne režemo nizko. V višino in širino doseže do 75 cm. Zelo dobro prenaša rez in se hitro obrašča, tudi urbana mesta prenaša ter konkurenco korenin drugih rastlin. Še eno zanimivo pisanolistno trdolesko sem izbrala in sicer Euonymus fortunei 'Emerald Gaiety'. Le-ta trdoleska pa ima bel rob in zeleno sredico. Bela ploskev se v jeseni začne barvati v rdeče rožnato barvo. Tudi ta sorta trdoleske je primerna za prekrivanje tal, prav tako pa se jo lahko pusti rasti kot grm. V višino doseže do 1 m, v širino pa 1.5 m. Vse naštete trdoleske se lahko sadijo na katero koli lego (senca, pol-senca, sonce) v vrtu.

Buxus sempervirens 'Suffruticosa Variegata' (pisanolistni pušpan) je počasi rastoča grmovnica, ki ne potrebuje obrezovanja, saj raste v bolj okrogli obliki. Lahko se ga tudi reže, da ne dosega prevelike višine in širine. Če ga pustimo rasti brez obrezovanja, bo dosegel višino med 75 in 100 cm, širino pa med 75 in 150 cm. Listi pisanolistnega pušpana so obarvani z zeleno in bež barvo, ki obroblja list. Bež barva se v hladnejših mesecih začne barvati na rožnato. Sadimo ga lahko na sonce ali pol-senco.

Cornus alba 'Sibirca Variegata' in Cornus alba 'Gochaultii' sta dva izmed drenov, ki imata pisane liste. Prvi dren sorta 'Sibirica Variegata' ima liste obarvane z zeleno in belo. Cveti konec pomladi ali v začetku poletja, a so cvetovi neopazni. Ta dren pa ni zanimiv samo zaradi listja, namreč kontrast listju dajejo rdeče veje. Le-te so pozimi lep zimski okras. V višino in širino bo dosegel med 1.5 m in 2 m. Posadimo ga lahko na sonce ali pol-senco. Sadi se ga lahko kot samostojno grmovnico ali se ga uporabi v mešani živi meji ali pa v skupinskih zasaditvah. Drugi dren sorta 'Gachaultii' pa ima liste obarvane v zeleno in rumeno. Cveti v istem času kot predhodnik. Tako kot predhodnik ima tudi ta dren rdeče veje in skupaj z listi tvorijo še bolj zanimiv kontrast. Ostale karakteristike so enake kot pri predhodniku.

Forsythia x intermedia 'Fiesta' (forzicija) nas zgodaj pomladi najprej razveseli s cvetenjem v rumeni barvi. Po cvetenju se začno pojavljati listi, ki so obarvani v dveh odtenkih zelene barve – rob je temno zelen, sredica pa svetlo zelene barve (že skoraj rumena). V višino in širino bo dosegla do 1.5 m. Sadimo jo lahko kot samostojno grmovnico ali se jo uporabi v mešanih cvetočih živih mejah ali pa v skupinskih saditvah. Sadi se jo lahko tako na sončno kot na pol-senčno lego v vrtu.

Hibiscus syriacus 'Variegata' (pisanolistni hibiskus ali oslez) je grmovnica, ki ima ozko in pokončno rast. Listi osleza so obarvani z zeleno in belo barvo ter se lepo ujemajo s cvetovi, ki so temno rdeče barve. Cvetovi so na otip mastni in se odpro le, če imajo dovolj vlage. Oslez v višino doseže med 2 in 2.5 m, v širino do 1.5 m. Sadimo ga lahko kot samostojno rastlino ali pa ga uporabimo v mešanih cvetočih živih mejah. Posadimo ga lahko na sončno lego v vrtu.

Listi Weigela florida 'Variegata' (pisanolistna vejgelija) so obarvani z zeleno sredico in rumeno belim robom. Le-ti pa dajejo lep kontrast nežno rožnatim lijastim cvetovom, ki se začno pojavljati konec pomladi ali v začetku poletja. Po cvetenju se lahko izrežejo starejše veje. S tem bomo grm prezračili in spodbudili močnejše cvetenje naslednje leto. Vejgelija v višino in širino doseže do 1.7 m. Uporabimo jo lahko v mešanih cvetočih živih mejah ali v skupinskih zasaditvah ali pa jo posadimo kot samostojno grmovnico. Sadimo jo lahko tako na sončno kot na pol-senčno lego v vrtu.

Kot zadnjo pisanolistno grmovnico sem izbrala Caryopteris clandonensis 'Summer Sorbet' (pisanolistni bradatec). Pisanolistni bradatec ima liste v zeleni in rumeni barvi. Le-ti pa dajejo kontrast modro-vijoličnim cvetovom, ki se začno pojavljati v mesecu avgustu. Cvetovi zelo privabljajo čebele, tako da ga lahko štejemo tudi med grmovnice za čebeljo pašo. Bradatec ni velik grm, saj tako v višino kot v širino doseže le dober meter. Uporabimo ga lahko kot samostojno grmovnico ali v skupinskih zasaditvah ali v nižjih cvetočih mešanih živih mejah. Najbolje bo uspeval, če ga posadimo na sončno lego v vrtu.

Z zgoraj naštetimi grmovnicami si lahko vnesete nekaj razgibanosti v vrt. Pisanolistnih grmovnic je še kar nekaj na izbiro, vendar tako kot vsakič zapišem: potrebno je narediti izbor in se omejiti.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek, Tanja Planinšek, svetovni splet