Dreni (Cornus) - okrasni in uporabni

V pomladnih mesecih so nas pričele razvajati številne rastline s svojim cvetenjem. Proti koncu pomladi in v začetku poletja pa nas s svojim cvetenjem prično razveseljevati številni dreni. Dreni so v naših vrtovih največkrat posajeni kot okrasna rastlina. Nekateri med njimi pa po cvetenju tvorijo tudi užitne plodove – drnulje. Tako so dreni uporabni kot okrasne rastline kakor tudi uporabne.

Dreni spadajo v družino Cornaceae (drenovke) in zajemajo 45 različnih vrst drenov. Večina izmed njih naravno raste v severnem zmernem klimatskem pasu.

So večinoma okrasni grmi ali manjša drevesa, nekateri pa so tudi zelnate trajnice. Večina izmed njih ima nasproti nameščene liste. Nekaj je izjem, kjer so listi nameščeni izmenično (C. controversa, C. alternifolia). Cvetovi pri večini drenov so obarvani v belo in se pojavljajo v okroglih ali ploščatih pokabulastih socvetjih. Nekateri dreni imajo socvetja obdana z obarvanimi braktejami (krovni listi).

Cornus mas (rumeni dren)

Najbolj zgoden med vsemi dreni je rumeni dren, ki lahko raste kot grm ali manjše drevo. Zaradi zgodnjega cvetenja je tudi pomembna zgodnje pomladanska čebelja paša. Listi so enostavni, jajčaste do eliptične oblike, dolgi med 8 in 10 cm ter zelene barve. V jeseni se listje obarva v rdeče barve. Cvetovi so rumene barve in se začno pojavljati v februarju ali marcu (odvisno od vremena) še pred olistanjem. Po cvetenju se razvijejo koščičasti plodovi (t.i. drnulje), ki so rdeče barve, popolnoma zreli pa že skoraj črne barve. Plodovi so dolgi do 2 cm, eliptične oblike in kislo-trpkega okusa. Ko so plodovi popolnoma zreli, pa so zelo sladki. Še bolj sladke in večje plodove (do 3 cm) kot osnovna vrsta ima sorta 'Jolico'.

Cornus alba (beli dren)

Beli dren ima grmasto razrast, ki je sprva pokončna, kasneje pa razprostrta. Novi poganjki so koralno ali krvavo rdeče barve. Listi so enostavni, jajčaste do eliptične oblike, 4 do 8 cm dolgi ter zelene barve. V jeseni se obarvajo v rdečo barvo. Cveteti prične v maju ali juniju. Cvetovi so drobni, zvezdaste oblike in rumenkasto bele barve. Združeni so v socvetja. Po cvetenju se razvijejo belkasti (od tod ime beli dren) do modrikasti plodovi, ki so okrogle oblike. Plodovi niso užitni.

Beli dren se sadi še v drugih sortah in sicer:

• 'Elegantissima' ima belo obrobljene robove listov,
• 'Spaethii' ima rumeno obrobljene robove listov,
• 'Gouchaultii' ima liste z rahlo rožnatim nadahom in rumeno obrobljene robove listov,
• 'Sibirica' ima živo koralno rdeče poganjke, ki najbolje pridejo do izraza pozimi,
• 'Kesselringii' pa ima temno škrlatne, že skoraj črne poganjke.

Cornus sanguinea (rdeči dren)

Rdeči dren ima grmasto razrast. Ime je dobil po rdečih šibah, ki najbolj pridejo do izraza v zimskih dneh. Listi so enostavni, eliptične oblike, 4 do 8 cm dolgi ter zelene barve. Listi se v jeseni obarvajo v intenzivno rdečo barvo. Cveteti prične v maju ali juniju z belimi cvetovi, ki so neprijetno dišeči. Pogosto se zgodi, da ponovno zacvetijo pozno v jeseni. Po cvetenju se razvijejo okrogli plodovi, ki so črne barve in neužitni.

Zelo zanimiva je sorta 'Midwinter Fire', ki ima v spodnjem delu oranžno-rdeče v zgornjem delu pa rumenkaste poganjke, ki najbolj pridejo do izraza, ko odpade listje.

Cornus controversa (pagodasti dren)

Pagodasti dren je manjše ali srednje veliko drevo, kateremu veje izraščajo horizontalno. Listi so ovalne do eliptične oblike, 7 do 16 cm dolgi in zelene barve. V jeseni se lahko obarvajo v vijolično barvo. Cveti v juniju z belimi cvetovi, ki so združeni v ploščata pokabulasta socvetja. Po cvetenju se razvijejo modro črni plodovi, ki so še kar veliki.

Lepa je tudi sorta 'Variegata', ki ima belo obrobljene liste. Najbolj zanimiva je v času olistanja, ko se listi barvajo od živo zelene, rumene in bele barve. Sorto je potrebno saditi na bolj zavetnih lega, saj ne prenaša dobro zmrzali.

Cornus florida (floridski dren cvetnik)

Floridski dren cvetnik je lahko večji grm ali manjše drevo. Listi so ovalne do eliptične oblike, 7 do 15 cm dolgi, temno zelene barve zgoraj in spodaj belkasti. V jeseni pa se obarvajo v zelo lepo škrlatno do vijolično barvo. Cveteti prične v maju ali juniju z zelenkastimi cvetovi, ki so obdani s štirimi belimi braktejami. Po cvetenju se pojavijo škrlatni plodovi, ki so veliki 1,5 cm.

Najbolj poznana in zanimiva je sorta 'Rubra'. Listi se v jeseni obarvajo v živo rdečo do vijolično barvo. Cveteti prične v mesecu maju. Cvetovi so zelenkaste barve in so obdani s štirimi rožnatimi braktejami.

Cornus kousa (japonski dren cvetnik)

Japonski dren cvetnik je velik eleganten grm. Listi so ovalne do eliptične oblike, 5 do 9 cm dolgi, temno zelene barve zgoraj, spodaj pa modro zelene barve. V jeseni se listi obarvajo v temno rdeče ali škrlatno barvo. Cveti v juniju. Cvetovi so zeleno rumene barve in so obdani z štirimi belimi braktejami. Po cvetenju se razvijejo plodovi, ki so na prvi pogled podobni malinam. So temno rožnate barve in veliki do 2 cm. Plodovi so užitni.

Japonski dren cvetnik se sadi še v drugih sortah in sicer:

• 'China Girl', ki cveti v juniju ali juliju. Cveti bolj bogato. Zeleni listi pa se v jeseni obarvajo v živo rdečo barvo.
• var. chinensis, ki cveti v maju ali juniju. Cvetovi obdani z belimi braktejami so večji kot pri C. kousa.
• 'Satomi', ki cveti zgodaj v juniju in skoraj do konca meseca julija. Cvetovi pa so obdani s štirimi rožnatimi braktejami.

Cornus nuttallii (pacifiški dren)

Pacifiški dren je večji grm ali manjše drevo. Listi so eliptično do ovalne oblike, 6 do 12 cm dolgi in zelene barve. V jeseni se obarvajo v živo rumeno do oranžno-rdečo barvo. Cveteti prične v maju. Cvetovi so majhni in so zeleno vijolične barve. Cvetovi so obdani s štirimi do osmimi (večinoma pa s šestimi) kremno belimi braktejami. Celoten cvet tako v premeru meri več kot 10 cm. Po cvetenju se pojavijo plodovi, ki so rdeče oranžne barve in so zreli v mesecu oktobru.

Z dreni si lahko vrt popestrimo od pozne pomladi in tudi v zimskih dneh, ko s svojimi vejami popestrijo monotonost zime. Iz užitnih drnulj pa si lahko pripravimo tudi dobre marmelade.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek

Vir:

• Brus R., 2008; Sto grmovnih vrst na Slovenskem; Tehniška založba Slovenije d.d, Ljubljana,
• Bruns pflanzen, Catalogue of trees and shrubs 2014/2015.